Spet bomo brskali po zgodovini, saj je izšla nova številka revija Slo, kraji, časi, ljudje. V njej so v ospredju slikarka Ivana Kobilca in pariški boemi, 500-letnica slovenskega kmečkega punta, 110 let Premrlove Zdravljice in Neviodunum – rimsko mesto ob Savi. Spomnili smo se še ene obletnice: 125 let od rojstva profesorja dr. Gregorja Čremošnika. V uvodu pa je dr. Luka Vidmar opozoril na uničenje gradov na Slovenskem.

Neviodunum oziroma »Novo mesto«

Sredi krškega polja so v prvem stoletju po Kr. Rimljani ustanovili naselbino, imenovano Neviodunum oz. »Novo mesto«, skozi katerega je tekla pomembna prometna pot, ki je povezovala kolonije Akvilejo, Emono in Siscijo. Na zahodnih obronkih mesta so bile lončarske in opekarske delavnice, za katerimi je ostalo kar nekaj dediščine.
Pol tisočletja od kmečkega punta

Kmečki punt so leta 1515 na naših tleh povzročili slabe letine, epidemije, naravne nesreče, višje dajatve, obremenjujoča tlaka, predvsem pa dolgotrajna habsburško-beneška vojna, povečan davčni pritisk in izpad dohodka. Upor je prinesel tudi prve slovenske tiskane besede.

110 let uglasbitve Prešernove Zdravljice

Več kot tristo let pozneje je nastala slovenska himna, Prešernova Zdravljica, še dobrih petdeset let pa je besedilo zaživelo ob glasbeni spremljavi. Duhovnik in skladatelj je zadnje note svoje najbolj priljubljene skladbe zapisal 24. septembra 1905, le dva tedna po odkritju Prešernovega kipa v Ljubljani. Takrat je bil Premrl še mlad duhovnik, ki ga je škof Anton Bonaventura Jeglič poslal študirat na Dunaj, da bi si priskrbel stolnega organista.

Ivana Kobilca - najbolj znana slovenska slikarka

Takrat je svoje umetnine ustvarjala tudi najbolj znana slovenska slikarka Ivana Kobilca, ki se je spoprijateljila s slikarko Roso Pfäffinger, s katero sta skupaj študirali v Münchnu. Njuno prijateljstvo je trajalo do smrti. O njiju in njunih sodobnikih si lahko preberemo v knjigi Pariški bohémi (1889–1895): avtobiografsko poročilo.

Vojne in povojne usode

V reviji boste spoznali tudi dve botanični dragocenosti barona Erberga, začasen tehniški visokošolski tečaj v Ljubljani, zvočne terenske posnetke ljudske pesmi iz Bele krajine ter razgibano diplomatsko in prostozidarsko življenje dr. Stanoja Mihajlovića. V prvo in drugo svetovno vojno ter v vmesni čas vas bodo popeljali avstro-ogrski vojak Andrej Dobnikar ter Primorci v italijanski kraljevi vojski pod fašizmom med letoma 1922 in 1943. Povojni čas so med drugim zaznamovali posegi v kulturo: zaplembe, cenzura in prepovedana literatura. Osamosvojitvi pa so sledile volitve.