Vsakega v življenju doletijo neprijetna in težka obdobja. Pomembno je, da človek v stiski ni sam, temveč z bližnjimi, ki si med seboj pomagajo in svojo žalost položijo pred Boga. Pa vendar včasih trpeči vidi le svojo bolečino, iz katere ne zna, še posebej, če zanjo krivi tudi Boga. Dejansko ne živi več ne zase, ne za druge, temveč le še pestuje svojo žalost.

O poti iz takšnega životarjenja govori navdihujoč in poduhovljen film Koliba (The Shack), ki je nastal po istoimenskem romanu Williama P. Younga (v slovenščini je izšel pri Mladinski knjigi). Režije se je na predlog svoje žene, ki jo je knjiga navdušila, lotil Stuart Hazeldine (režiral je kratki film Christian in celovečerec Exam, za katerega je prispeval tudi scenarij, ter napisal scenarij za biografski film o Mojzesu).

Utapljajoč se v žalosti

Glavni lik, Macka Phillipsa, (Sam Worthington), najprej spoznamo kot otroka, ki z materjo trpi ob nasilnem očetu. Ko odraste, si ustvari svojo družino, toda očetovega vzorca ne posnema, saj je dober mož ženi Nan (Radha Mitchell) in vzoren oče trem otrokom, ki jih z ženo vzgajata v krščanskem duhu. A tragedija močno zareže v njihova življenja, ko je na taborjenju ugrabljena najmlajša hčerka Missy. V oddaljenem gozdu policija odkrije zapuščeno kolibo, kamor jo je ugrabitelj odpeljal in najverjetneje umoril, a njenega trupla ne najdejo.

Družinska sreča je zlomljena. Mack je zavit v žalost, depresijo, izgublja vero. Njegova žena se ukvarja predvsem z najstarejšo hčerko Kate, spremlja jo na terapije, ki si jih Mack noče udeleževati. Odtujen je svojima najstniškima otrokoma, žena pa se boji, da bo izgubila tudi njega. Nekega dne v poštnem nabiralniku najde pismo, v katerem ga Ata (tako njegova žena imenuje Boga) vabi v kolibo. Vabilo sprejme, misleč, da se bo soočil z morilcem svoje hčerke. A na cilju ga pričakuje Ata (Octavia Spencer) s sinom, ki prikazuje Jezusa Kristusa, in Sarayu, skozi katero se predstavi Sv. Duh.



Poznajo njegovo žalost, jezo na Boga, nenehna obsojanja drugih ljudi (od svojega očeta do morilcev). Sprašuje se, zakaj je Bog dovolil hčerkino kruto in mnogo prezgodnjo smrt. Prepričan je, da Missy ni ljubil. Njenemu morilcu pa se želi maščevati oz. želi, da mu bolečino povzroči Bog. Namesto tega mu On pokaže pot do odpuščanja neodpustljivega, kar ni enkratno dejanje, temveč dolgotrajen proces.

Zakaj Bog dopušča trpljenje?

Jeza, obsojanje, ujetost v svojo lastno žalost, želja po maščevanju – mnogi se tako odzovejo na težke preizkušnje. Trojica pred Mackom vse to razgali in mu pomaga premagati. Film Koliba odstira temeljna vprašanja o Bogu (npr. zakaj dopušča trpljenje), o človeškem zlu, prebolevanju izgube najdražjih in razumevanju drugih. Ob najglobljih vprašanjih se tok filma ustavi, in to je čas, ko tudi gledalci premislimo svoje življenje, trpljenje, dejanja, razmišljanje o Bogu in svetu ter skupaj z Mackom doživimo razsvetljenje oz. gremo skozi terapijo, kot je dejal Andraž Arko, in spoznamo, da je bolje, če ne pozabimo na Boga in ga ne krivimo za človeške zmote, saj pod njegovim vodstvom počnemo stvari, za katere nismo vedeli, da jih zmoremo.

Odlična igralska zasedba

Film odlikuje tudi izvrstna igralska zasedba. Sam Worthington odlično uprizori trpečega, žalujočega človeka, ki v hudi preizkušnji izgubi in znova najde vero. Oskarjevka Octavia Spencer sicer ni ravno podoba Boga, kot si jo večinoma predstavljamo – temu se je v filmu Vsemogočni Bruce bolj približal Morgan Freeman –, vendar v njej zlahka vidimo Tistega, ki ljubi vse ljudi, jim odpušča, se z njimi veseli in jim pomaga skozi stisko.

Film Koliba je na sporedu v slovenskih kinematografih od 6. aprila.