Zapri
Iskanje

Odpira se možnost za ustavne spremembe, tudi s sodelovanjem NSi [VIDEO]

Za vas piše:
Blaž Čermelj
Objava: 15. 09. 2022 / 14:16
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 15.09.2022 / 15:39
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Odpira se možnost za ustavne spremembe, tudi s sodelovanjem NSi [VIDEO]

Odpira se možnost za ustavne spremembe, tudi s sodelovanjem NSi [VIDEO]
FOTO: Zajem zaslona/NSi
"Le redko se zgodi, da se odpre niša priložnosti, za ustavne spremembe," je na današnji tiskovni konferenci stranke NSi, poudaril eden naših najboljših ustavnih pravnikov dr. Janez Pogorelec. Ta je skupaj z drugimi člani NSi predložil predlog 21 oziroma 23 ustavnih sprememb, s katerimi bi omogočili sodobnejše, predvsem pa boljše delovanje naše države.

Predlagane spremembe so po mnenju NSi predvsem programsko izhodišče, o katerem so se v stranki sploh pripravljeni pogajati. Kot poudarja Pogorelec, je glede tega seveda realist. Zato je povsem mogoče, da na koncu morda ne bo sprejeta prav nobena od predlaganih sprememb. Kljub temu pa v stranki verjamejo, da Slovenija potrebuje spremembo na prav vsakem predlaganem področju. Ob tem dodajajo, da se o spremembah na drugih področjih ne bodo pogajali.

Obsežna posodobitev ustave

Če bi bil predlog NSi sprejet v celoti, bi pomenil spremembo kar desetih odstotkov ustave. To pomeni, da je obseg predlaganih sprememb izjemno velik in bi resnično posegel v same temelje naše politične in ustavne ureditve.

Kot je v današnji predstavitvi poudaril predsednik NSi Matej Tonin, želijo v prvi vrsti izboljšati naš volilni sistem, ki bi naposled doživel ukinitev volilnih okrajev. Prav tako bi ukinili državni svet (kasneje omenjajo tudi možnost njegove reforme) in zaključili s problematično prakso, da imamo v Sloveniji v nekem trenutku izvoljena kar dva predsednika vlade. Enega, ki odhaja in drugega, ki to zares še ni. K temu dodajajo, mora imeti vsak predsednik vlade možnost, da si ustvari ekipo po svoji izbiri.

Obenem bi v stranki preoblikovali sodni svet na način, da v njem ne bi imeli več absolutne večine sodniki, imenovanje le teh pa bi po zgledu številnih drugih držav opravil predsednik republike.

V NSi pa bi radi dosegli tudi, da bi se Ustavno sodišče v prihodnosti ukvarjalo predvsem s svojo primarno nalogo. Ta je, da se to ukvarja predvsem s presojanjem o skladnosti zagonov z ustavo, ne pa najrazličnejšimi partikularnimi zadevami. Zaradi tega se sodišče iz leta v leto spopada z ogromnimi zaostanki, k reformi sistema pa parlament pozivajo tudi sami ustavni sodniki.

Večja vloga predsednika republike

Kot je v predstavitvi sprememb poudaril predsedniški kandidat NSi Janez Cigler Kralj, predlagane spremembe pomenijo krepitev vloge predsednika republike. Njegova vloga bi sicer še naprej ostala reprezentativna in povezovalna, hkrati pa je čas, da se njegova vloga pri imenovanju sodnikov in ministrov okrepi. Sodnike bi tako imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta, le ta pa bi bil preoblikovan tako, da v njem večine ne bi imeli sodniki, in posledično ne bi več imenovali samih sebe.

Volilna reforma, ustanovitev pokrajin in ukinitev državnega sveta

Kot je v današnji predstavitvi izhodišč poudaril ustavni pravnik dr. Janez Pogorelec, se moramo zavedati, da je dvodomen parlament predvsem značilnost federalnih držav, med katere pa Slovenija nikakor ne sodi. Zato bi bilo smiselno, da se parlamentarni postopek spremeni tako, da bodo interesne skupine prisotne že na začetku ustvarjanja zakona in ne šele na njegovem koncu, ko imajo dejansko na mizi zgolj možnost, da na zakon podajo veto.

Za Slovenijo bi bilo po njegovem mnenju bistveno bolje, če bi namesto državnega sveta končno dobili pokrajine, kar bi za upravljanje države nedvomno imelo večjo korist.

Eden od največjih izzivov za prihodnje mesece pa bodo napovedane spremembe volilne zakonodaje. Ni skrivnost, da so v stranki NSi naklonjeni ukinitvi volilnih okrajev. Kljub temu pa bo njihov glas premalo, saj spremembam odločno nasprotujejo vsaj še v strankah SDS pa tudi SD.

Zato predlagajo nekakšen kompromisni predlog. Po njem bi število poslancev državnega zbora povečali za dva. Na ta način bi lahko na primer ustvarili 18 volilnih enot (lahko tudi manj, ključno je, da je število poslancev deljivo s številom enot), od katerih bi vsaka imela po pet poslancev. S tem volilne enote ne bi bile več tako velike, kar bi povečalo sprejemljivost predloga pri poslancih, ki se bojijo, da bi določene geografske enote ostale brez poslancev.


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close