Ob 10. decembru, svetovnem dnevu človekovih pravic, je Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, Loškim muzejem Škofja Loka, Kulturno-zgodovinskim društvom Lonka Stara Loka in Muzejskim društvom Škofja Loka 7. in 8. decembra pripravil mednarodni znanstveni posvet z naslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine: Za vse čase!.

Namen posveta je osvetliti različne oblike teptanja človekovih pravic, opozoriti na njihove posledice, nagovoriti strokovno in širšo javnost in si tako prizadevati, da se omenjene kršitve ne bi več ponavljale.

Maša za žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Škofjeloškem

V sredo, 7. decembra, je bila v cerkvi sprave maša za žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Škofjeloškem. Ob somaševanju duhovnikov Dekanije Škofja Loka jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, pel pa je Škofjeloški oktet.

Nadškof Zore je v pridigi spregovoril o odpuščanju in spravi. Na začetku je prosil, naj Gospod pomiri srca. »Izročimo mu vse tisto, kar v nas povzroča nemir in tudi vse tisto, kar je v nas sad nemira, sad greha. Naj se Gospod usmiljeno dotakne naših src, jih očisti in osvobodi, da bomo v tej sveti daritvi zaživeli spravo in doživeli srečanje z Njim, drug z drugim in tudi s tistimi, za katere molimo.«

Odpuščanje je pot do drugačnih odnosov v našem narodu

Omenil je Adama, ki je v sebi nosil krivdo, se zbal in se skril. Krivdo in odgovornost sta prva človeka prelagala drug na drugega in bila ujeta v krivdi in grehu. Tej zgodbi kmalu sledi bratomor. V zgodovini se je velikokrat ponovil greh, ker nekdo (človek ali skupina) ni dovolil drugačnega mišljenja in je vzel dobro in zlo v svoje roke. Bog pa hodi za vsakim izmed nas. Stopimo predenj, odprimo mu srce in izročimo svoje grehe in grehe drugih, da bi nanje klicali božje odpuščanje, je pozval nadškof. Živeti moramo božjo voljo v srcu in besedah.
Jezus je bil na križu zasramovan, vendar je molil k odpuščanju. To je po Zoretovemu mnenju pot do drugačnih odnosov v našem narodu.

Gostje in predavatelji



K sodelovanju so bili povabljeni zgodovinarji, arhivisti, pravniki, sociologi, publicisti in drugi raziskovalci s področja družboslovja in humanistike, ki bodo v svojih prispevkih predstavili ter opozorili na kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem in hrvaškem prostoru v 20. stoletju. Posebej so bili vabljeni avtorji, ki bodo v svojih prispevkih spregovorili o lokalni tematiki in o primerih kršenja človekovih pravic nad posamezniki ali skupinami na območju Škofje Loke in okolice.

Na slavnostnem odprtju posveta sta prisotne nagovorili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver.

Burno dogajanje v Škofji Loki med drugo svetovno vojno in po njej

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver je povedala, da so bile Slovenija in sosednje države zaznamovane s totalitarnimi sistemi 20. stoletja – fašizmom, nacionalnim socializmom in komunizmom, v katerih so bile drastično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Še posebej je spomnila na dogajanje v Škofjih Loki. Prizorišče strahot je bila Škofja Loka z okolico predvsem po koncu druge svetovne vojne, dejala.

Škofjo Loko so med drugo svetovno vojno najprej zasedle italijanske sile (13. aprila 1941), nato pa je to ozemlje okupirala nemška vojska (17. aprila 1941). Prve prebivalce mesta je Gestapo aretiral že 6. maja 1941, v naslednjih tednih je bilo 26 družin izgnanih v Srbijo. Februarja 1944 so nemški okupatorji za Kamnitnikom ustrelili 50 talcev. Škofja Loka z okolico je bila prizorišče strahot predvsem po koncu druge svetovne vojne. Neposredno po vojni je bil na Loškem gradu zbirni center za iz Vetrinja vrnjene domobrance, ki so jih od tod vozili v smrt v Kočevski Rog in na druga morišča po Sloveniji, nato zapori za nemške vojne ujetnike in kazensko poboljševalni zavod.



Maja lani ob 70-letnici konca druge svetovne vojne so civilnodružbene organizacije v Škofji Loki pripravile projekt Človek, glej. Spominsko leto so zaključili s sklopom dogodkov Človek, glej naprej. »Mednarodni znanstveni posvet Za vse čase! pa predstavlja nadaljevanje prizadevanj, da se stvari poimenuje z njihovimi imeni in se jih osvetli z znanstvenega vidika,« je povedala Andreja Valič Zver.

Če ni svobode in govora, niso spoštovane pravice vsakogar

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je izrazila prepričanje, da bodo predavanja osvetlila marsikateri dogodek, ki je predolgo ostal skrit. »Prav je, da spregovorimo tudi o neslavni preteklosti,« je v uvodu v posvet dejala. Varuhinja je na državo vsa leta naslavljala priporočila, da se odkrijejo posmrtni ostanki žrtev povojnih pobojev in se od njih dostojno poslovimo.

»Če nimaš svobode misli in govora, svobode, da pripoveduješ tudi zamolčane zgodbe, potem niso spoštovane pravice vsakogar,« je opozorila in dodala, da, če država pravično gleda na dogodke vsakdana in preteklosti, mora pogledati nazaj in sprejeti zgodbe in sprejeti krivdo nekaterih. »Prav je, da poslušamo in slišimo ljudi, ki o tem pripovedujejo.«


Vzporedni dogodki

Na razstavi Stop, cenzura! v atriju Starega župnišča v Škofji Loki so predstavljene prepovedana literatura in knjižnice 1945–1991 (NUK). V sredo, 7. decembra, je bilo branje prepovedane literature, danes, 8. decembra, ob 15. uri, jutri, 9. decembra, ob 17. uri in v soboto, 10. decembra, ob 10. uri pa bo javno vodstvo po razstavi s Heleno Janežič. Vstop je prost.

Danes bo tudi od 13. do 16. ure voden ogled Loškega muzeja Škofja Loka.

Vir: Arhiv Družine, STA, Radio Vatikan

Foto: Tatjana Splichal