S Tiskovnega urada SŠK so sporočili, da bo Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični gostil fotografsko razstavo Cirila Velkovrha z naslovom 'Cerkve in znamenja ob Slomškovi romarski poti'. Odprtje razstave bo v četrtek, 4. marca 2010, ob 18.00, na ogled pa bo do 6. aprila 2010. Pred odprtjem razstave bo ob 17.15 v Opatovi kapeli sveto mašo daroval upokojeni stiški opat p. dr. Anton Nadrah OCist. Avtorja razstave bo predstavil prof. dr. Josip Graselli, o cerkveni kulturni dediščini na fotografijah bo spregovorila direktorica Muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih, kulturni program pa bo obogatil Kvintet Tivoli iz Lesc pod vodstvom Tomaža Tozona.

Na razstavi bo na ogled sedeminsedemdeset fotografij krajev, povezanih z življenjem prvega mariborskega škofa bl. Antona Martina Slomška (1800–1862). Kraje s svojimi cerkvami in kapelami je mojstrsko posnel Ciril Velkovrh, ki že vrsto let sistematično fotografira naravne in kulturne lepote Slovenije ter jih širši javnosti predstavlja v številnih publikacijah in na fotografskih razstavah.

Slomškova spominska pešpot je bila speljana v čast in spomin na A. M. Slomška skozi kraje, kjer je Slomšek deloval kot kaplan. Pot je natančno opisal prof. dr. Stanko Klinar v vodniku 'Slomškova pot: priročnik za pešpotnike in romarje', ki ga je leta 2002 izdala Mohorjeva družba Celje.

Slomškova pot se začne pri župnijski cerkvi sv. Lovrenca na vinorodnem Bizeljskem, kjer je Slomšek kaplanoval med letoma 1825 in 1827 ter ustanovil slovensko šolo. Pot se nato povzpne na Svete gore, ki so s petimi svetišči starodavni romarski cilj. Z vrha se spustimo v Bistrico ob Sotli z župnijsko cerkvijo sv. Petra. Pot se nadaljuje skozi Polje ob Sotli, Buče, Olimje (Slomšek je tu daroval svojo novo mašo), Podčetrtek, Slak na Žusem, v Kalobje in prek Rifnika do Slomškove rojstne hiše v Unišah, kjer je Slomškov muzej. Preko Ponikve in prevala Staro Sleme pridemo v Špitalič ter do ruševin žičke kartuzije s cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Po ozki in temačni Dolini sv. Janeza pridemo proti zahodu na Črešnjice z župnijsko cerkvijo Naše ljube Gospe Rožnovenske iz 15. stol. V bližnjih Brdcih stoji razpelo na mestu nekdanje rojstne hiše Slomškove matere. Skozi Frankolovo pridemo do končne postaje pri župnijski cerkvi sv. Lenarta in mogočni Slomškovi kapeli v Novi Cerkvi pri Vojniku. Slomšek je bil kaplan med letoma 1827 in 1829.

Fotografska razstava 'Cerkve in znamenja ob Slomškovi romarski poti' se vsebinsko navezuje na obstoječo predstavitev A. M. Slomška na stalni razstavi v Muzeju krščanstva na Slovenskem. Z gostujočo razstavo želijo v muzeju opozoriti na pojav nastajanja novih romarskih poti na Slovenskem in s tem posredno na še vedno prisotno potrebo sodobnega človeka po romanju.

Več informacij o razstavi je na na voljo na spletni strani http://www.mks-sticna.si/.