Zapri
Iskanje

Odslej bo živel v delih

Za vas piše:
Jožef Pavlič
Objava: 23. 04. 2021 / 04:51
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 23.04.2021 / 15:23
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Odslej bo živel v delih

Odslej bo živel v delih
In memoriam France Pibernik (1928-2021).

France Pibernik (1928-2021) je bil urednik, pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar. FOTO: Jožef Pavlič



France Pibernik se je rodil 2. septembra 1928 očetu Jerneju, Bezlovemu iz Suhadol pri Komendi, in materi Ceciliji, rojeni Juhant. Njegov oče je po poroki 10. septembra 1919 prevzel Mežnarjevo domačijo v Suhadolah št. 16, ker sta tam ostali le mama Frančiška in hči Cecilija. Poleg Franceta se je rodilo še pet bratov in tri sestre. Najbolj žalostno usodo med njimi je doživel duhovnik Avguštin (Gustelj), ki se je ob koncu druge svetovne vojne kot šestoletnik z bogoslovci umaknil na Koroško, ga je tam 5. junija 1945 posvetil v mašnika sarajevski nadškof dr. Joannes Šarić, je deloval na vzhodnih tirolskih župnijah, pripravljal doktorat, vendar mu je življenjske načrte prekrižala nenadna huda bolezen. Umrl je, star komaj 36 let, 8. decembra 1956 v bolnišnici v Schwarzachu, pokopali so ga 13. decembra 1956 v Nussdorfu, kjer je bil župnik. France je dosegel, da so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Slovenijo in jih 24. oktobra 1968 položili v duhovniško grobišče na komendskem pokopališču. Ljubemu trpečemu bratu je posvetil knjigo Moj brat Avguštin (Samozaložba družina Pibernik, Suhadole, 2002).

Tudi Francetu življenje ni prizanašalo. Kot otrok si je trajno poškodoval desnico, se je moral naučiti pisati in pozneje tipkati z levico, vendar ga to ni oviralo, ravno nasprotno, celo spodbudilo v literarnih prizadevanjih in ustvarjalnosti. Osnovno šolo je obiskoval v bližnji Komendi (1935-1940), klasično gimnazijo v Ljubljani (1940-1941), nato, zaradi vojnih razmer, Oberschule für Jungen v Kranju (1942), zatem Hauptschule v Kamniku (1943-1945), pa Gimnazijo Kranj (1945-1949), na kateri je maturiral. V letih od 1949 do 1955 je študiral slavistiko na Univerzi v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. To dvoje je poučeval kot profesor na Nižji gimnaziji Dobrovo v Goriških brdih (1955-1958), potem pa do upokojitve na Gimnaziji Kranj (1958-1990). V Brdih je stanoval pri Gradnikovih v Medani. Vseskozi je bil pod budnim očesom in ušesom KP. Tako tudi pozneje zaradi svojega pisanja in raziskovanja književnih del ter pesnikov in pisateljev, posebej pesnika Franceta Balantiča in drugih »zamolčanih« besednih ustvarjalcev.


Kolo njegove življenjske poti se je izteklo 21. aprila. Na fotografiji "Mlinčki" pri Suhadolah. Foto: Jožef Pavlič

Njegova prva in največja ljubezen, poleg rajne žene Jolande, likovne pedagoginje, in treh otrok (hčera Marije in Barbare ter sina Andreja, ki je tudi že umrl, njegove grafike krasijo knjigi Začudene oči otroštva, 2008, in Drobci zamolklega časa, 2014, ki jo je pisatelj posvetil prav svojemu sinu) je bila poezija. Pesmi je začel pisati kot gimnazijec, prvo je objavil leta 1949, prvo pesniško zbirko Bregovi ulice leta 1960. Sledila je Ravnina (1968), Razlage: Pesniški list, 14 (1973), September (1974), Odzvok (1979), Ajdova znamenja (1993) Svetloba timijan (2000) in Slovenski spevi (2018). V poeziji je sprva čutiti navezanost na novoromantične tokove, nato pa odpiranje sodobnim – modernizmu. Poznavalci najvišje ocenjujejo zbirko Ajdova znamenja (STA, 2. september 2018).

France Pibernik je veliko časa in pozornosti namenil raziskovanju novejše slovenske književnosti. Po pisnih stikih s književniki so nastala dela: Med tradicijo in modernizmom (1978), Med modernizmom in avantgardo (1981) in Čas romana (1983). V prvih dveh knjigah so spregovorili pesniki, v tretji pisatelji.

V knjigi Slovenski dunajski krog 1941-1945 (1991) je opisal, kaj se je v nekdanji habsburški prestolnici ustvarjalnega rojevalo in kresalo med tamkajšnjimi slovenskimi razumniki v času druge svetovne vojne.


Posebej rad se je sprehodil iz Suhadol po poti do Mlinčkov. FOTO: Jožef Pavlič


Sodobno slovensko dramatiko je opisal v delu Razmerja v sodobni slovenski dramatiki (1993).

Zahtevnejših monografskih obdelav pomembnih slovenskih književnikov se je lotil v monografijah Temni zaliv Franceta Balantiča (1989, 1990), Karel Mauser. Življenje in delo (1993), Ogledala sanj Jožeta Udoviča. Dokumenti, pričevanja, komentarji (1996), Janez Jalen. Življenjska in pisateljska pot (2003), Edvard Kocbek, dokumentarna monografija (2004), Anton Slodnjak, dokumentarna monografija (2007). Karla Mauserja je celovito prikazal v romansirani biografiji Pisatelj Karel Mauser (2019), poskrbel je tudi za to, da je leta 2001 izšla njegova priljubljena povest Kaplan Klemen. Leta 2019 je bila natisnjena debela knjiga pogovorom s pisateljem Zorkom Simčičem Dohojene stopinje, istega leta tudi biografija o pisatelju Alojzu Rebuli.

Posebej dragoceno je Pibernikovo preučevanje in približanje Slovencem v matici t. i. zamolčanih oz. hote prezrtih pesnikov in pisateljev doma in na tujem. Doma kot prvega že omenjenega velikega pesnika Franceta Balantiča, katerega Zbrane pesmi je uredil leta 1991, istega leta tudi zbirko Tihi glas piščali, leta 2003 zbirko Muževna (sem) steblika. Pesmi 1942, istega leta faksimile rokopisne zbirke Muževna sem steblika 1942 v bibliofilski izdaji Balantičeva pot brez konca in ponatis zbirke V ognju groze plapolam 1944. Balantiču je posvetil tudi biografsko pripoved Pozni november za pesnika (2016).


Nič več ne bo užil pomladi v polnem razcvetu. FOTO: Jožef Pavlič


O »zamolčanih« ustvarjalcih vezane in nevezane besede, ki jim je Pibernik namenil osrednjo osebnostno, literarnozgodovinsko in publicistično pozornost, govori že naslov Pibernikove knjige Jutro pozabljenih. Antologija padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih, pozabljenih (1991).

Med slednjimi so bili dolgo časa tudi Ivan Hribovšek: Pesmi (1990); Himna večeru. Izbrane pesmi (1993), France Kunstelj: Luč na mojem pragu (1994), Ludve Potokar: Onstran samote (1995), Tone Polda: Moja Krnica (1996), Vladimir Kos: Cvet, ki je rekel Nagasaki. Izbrane pesmi (1998), France Papež. Izbrane pesmi (2001), Rafko Vodeb: Srečanja in pogovori (2002), Odon Peterka: Samotna pomlad (2005), Vinko Rode: Temno zelenje (2005), Branko Rozman: Čas je zreli plod jeseni (2005), Vladimir Truhlar: Temni karmin. Izbrane pesmi (2007).

Veliko od teh, pisatelja Karla Mauserja v ZDA sem omenil že prej, je živelo in ustvarjalo na tujem, v domovino so se po zaslugi urednika prof. Franceta Pibernika vrnili šele po »politični odjugi«.

Slovensko zdomsko poezijo je zbral v Antologiji slovenske zdomske poezije (2002) z naslovom Beseda čez ocean.


Reka Pšata ga je vedno privlačila s svojo skrivnostno močjo. FOTO: Jožef Pavlič


Pibernikova raziskovalna strast nam je približala tudi pesnika Antona Vodnika: Zbrano delo Antona Vodnika I-IV (1993–1997) in Jožeta Udoviča: Zbrano delo Jožeta Udoviča (I 1991, II 2000, IV 2000, III 2004, V 2005) ter pisatelja Janeza Jalna: (I 2003, II 2004, III 2000, IV 2005).

Dve antologiji, Slovenska duhovna pesem. Od Prešerna do danes (2001) in Slovenska domovinska pesem (2008) je Pibernik namenil prvemu med slovenskimi stihotvorci in pesmim, ki slavijo in povzdigujejo našo domovino.

France Pibernik je poleg tega s Francem Drolcem uredil več dvojezičnih pesniških izdaj.

Komendčani, zlasti njegovi rojaki Suhadolčani (Skadovci), smo mu še posebej hvaležni za dragoceno knjigo Suhadole. Kratka kronika kraja 1322–2000 (samozaložba, 2000) ter že omenjeni knjigi Začudene oči otroštva in Drobci zamolklega časa. Njegov rojstni kraj in okolica sta za vedno zaživela tudi v njegovih pesmih.


Moč, da je šel naprej, kadar je bilo težko, je dobival v podružnični cerkvi sv. Klemena v Suhadolah. FOTO: Jožef Pavlič


France Pibernik je za svoje veliko pesniško, pisateljsko, raziskovalno in uredniško delo prejel številna visoka priznanja in nagrade: Študentsko Prešernovo nagrado, Univerza v Ljubljani (1954), Prešernovo nagrado za Gorenjsko, Kranj (1967), Zlato priznanje občine Kamnik (1998), Nagrado Mestne občine Kranj (2003), leta 2013 so ga imenovali za častnega občana Mestne občine Kranj, mesta, kjer je stanoval z ženo Jolando. Rad in redno se je vračal v rodne Suhadole. Srečevali smo ga na njegovih sprehodih v bližnje gozdove, na polja in travnike, kjer je zajemal snov za svoje pesmi o Suhadolah, posebej Pokrajina z vozom. Od 21. aprila, ko je zatisnil oči, ga bomo v njegovih književnih delih, ki bodo po njegovi smrti še pridobivala na vrednosti in trajnosti dragocenega zapisanega.

*Avtorjev pripis: Gradivo za zapis sem zajel iz pogovorov z njim ob 70. in 80. rojstnem dnevu; Pogovora, objavljenega v Gorenjskem Glasu, leto LXI, št.72 (2008), str. 10-11; zgibanke France Pibernik; Literat France Pibernik obeležuje 90 let, v: STA, 2. september 2018; France Pibernik, Drobci zamolklega časa, v: ČASNIK; France Pibernik., Društvo slovenskih pisateljev; Pibernik, France v: GORENJCI.si; Wikipediji in njegovih knjig o domačih ljudeh in krajih.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Iz arhiva: Pripoved o lastni prehojeni poti

Umrl je France Pibernik (1928-2021)

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
27,50€ Poglej izdelek: Vstopi v sveto pismo
Nalaganje
Nazaj na vrh