Tako kot številni mladi univerzitetni izobraženci v Združenih državah Amerike si tudi odvetnica v Anchorageu v ameriški zvezni državi Aljaska Tara Clemens prizadeva, da bi čimprej uspela odplačati visoke dolgove, ki jih je pridobila zaradi študija na univerzi. Za razliko od ostalih 'mladih dolžnikov' pa je njen motiv povezan z željo, da se takoj, ko bo to mogoče, pridruži skupnosti dominikanskih redovnic.

Clemensova je bila že sprejeta v dominikanski samostan v kalifornijskem Menlo Parku, vendar je bila prisiljena 'preložiti' svoj duhovni poklic zaradi študijskih dolgov. V tem položaju pa nikakor ni osamljena.

Kot poroča ameriška katoliška agencija CNA, ima po podatkih Središča za namenske raziskave apostolata na ameriški univerzi v Georgetownu kar tretjina mladih, ki se zanima za morebiten študij na katoliških semeniščih in noviciatih, že študijski dolg v povprečni višini osemindvajset tisoč ameriških dolarjev. Čeprav so nekatere škofije in verski redovi pripravljeni pomagati pri odplačevanju dolga, gre za finančno breme, ki ga zmorejo le redki. Glede na to, da številni ljudje duhovnemu poklicu sledijo v zrelejših letih, ko so na akademskem področju že marsikaj dosegli, študijski dolgovi predstavljajo precejšnjo oviro na področju duhovnih poklicev.

Clemensova pa je precej optimistična glede svojega trenutnega položaja in njena želja po vstopu v samostan je še vedno močna. Vzgojena je bila kot evangeličanska kristjanka, na fakulteti pa je samodejno začela iskati Cerkev, ki bi ji najbolj ustrezala. Boga je prosila, naj jo pri tem vodi. Ko jo je sošolka povabila k sveti maši, se ji je pridružila z mislijo, kako jo bo obisk katoliškega obreda le potrdil v njenem prepričanju, da katoliška Cerkev ni prava zanjo. Bog pa jo je pritegnil k spreobrnjenju in leta 2008 se je pridružila katoliškemu občestvu.

»Versko življenje spoznavam vse od takrat, ko sem stopila v katoliško Cerkev«, je Clemensova povedala v pogovoru za katoliško agencijo. Začutila pa je tudi poklic v samostan v Menlo Parku, kjer je občutila globok mir v samostanski skupnosti. Sestre dominikanke je večkrat obiskala, preden je sprejela odločitev, da se jim pridruži. Skupnost jo je z veseljem sprejela, saj je med sestrami preživela mesec dni.

Nato pa se je morala vrniti v službo, da bi lahko odplačala dolg, ki je edina ovira na njeni poti v duhovno življenje. Da bi zmanjšala ostale stroške, se je preselila nazaj k staršem. Čeprav njena starša nista katoličana, hčerko pri njeni odločitvi podpirata. »Ljubim svojo družino in vem, kako me imajo radi«, pojasnjuje Clemensova. »Na koncu koncev si želijo le, da bi bila srečna.«

Veliko ji pomeni tudi nenehen stik z njeno novo duhovno družino. »S sestrami dominikankami si dopisujemo preko običajne in elektronske pošte«, pove bodoča redovnica, »letos pa sem jih obiskala že dvakrat. Upam, da mi bo uspel še en obisk v letošnji jeseni.«

Clemensova je odraščala v mestu Wasilla na Aljaski, univerzitetni študij pa je nadaljevala v ameripkih zveznih državah Washington in Oregon. Po zaključku študija se je zaposlila pri odvetniški pisarni v aljaški prestolnici, kasneje pa je za krajši čas ustanovila lastno podjetje. Zdaj je zaposlena kot odvetnica in postopoma odplačuje visok študijski dolg, ki je na neki točki znašal 114.000 ameriških dolarjev. Čaka jo še manj kot sto tisoč dolarjev odplačila, globoko pa upa na pomoč človekoljubne ustanove Laboure, ki se ji je pridružila, da bi čim prej prišla do svojega 'resničnega poklica'.

Obstoj omenjene ustanove malce lajša sicer vedno večje težave pri odločanju za duhovni poklic zaradi velikanskih finančnih dolgov v času univerzitetnega študija. Leta 2003 sta jo ustanovila dva katoliška poslovneža iz ameriške zvezne države Minnesota, gre pa za neprofitno organizacijo, ki je že več kot 230 ljudem pomagala pri odplačevanju študijskih dolgov pred vstopom v posvečeno življenje.

Clemensova pri ustanovi Laboure velja za 'vzorno kandidatko', njena zgodba je bila predstavljena tudi na spletni strani ustanove. S člani svoje skupinese srečuje v Minnesoti, med seboj pa se podpirajo tudi z dopisovanjem, telefonskimi pogovori in molitvijo. »Enkrat mesečno se slišimo po telefonu. Na ta način se podpiramo in gradimo občestvo kot Kristusovo telo.«

Cilj vsakega člana njene skupine pri ustanovi Laboure je v letošnjem letu zbrati najmanj 45.000 ameriških dolarjev. Clemensova jih je doslej zbrala okoli sedem tisoč. Na vprašanje, ali zaradi visokih dolgov in ob spoznanju, da ne bo opravljala odvetniškega poklica, kdaj obžaluje svojo odločitev za študij prava, odgovarja: »Včasih, zaradi dolga, se sprašujem sama pri sebi. Toda potem uvidim, da je Bog moj študij izkoristil za to, da me je poklical v katoliško Cerkev. Pravna fakulteta te nauči analitičnega razmišljanja in tam sem razvila svojo logiko in sposobnost sklepanja. To mi je pomagalo tudi pri iskanju življenjske Resnice.«

Povezave: http://labouresociety.org/tara-clemens

Foto: www.blog.beliefnet.com