Le redki bi ob pogledu na življenje ameriškega duhovnika Donalda Callowaya uganili, kako težka je bila njegova mladost. Preden je oblekel duhovniško oblačilo, je bil zasvojen z drogami, večkrat aretiran, izgnan z Japonske, opustil je šolanje in pri komaj osemnajstih letih pristal v zaporu. Sam pravi, da je sovražil svoje življenje.

Po spreobrnjenju sem se, verjeli ali ne, odzval klicu, da postanem duhovnik. (Donald Calloway)

Danes kot član Kongregacije marijanov Brezmadežnega spočetja po svetu pričuje o Božjem usmiljenju, predava ter piše knjige. Njegova življenjska zgodba je zaokrožila svet, podrobneje pa jo opisuje tudi v svoji avtobiografiji No Turning Back: A Witness to Mercy (Ni poti nazaj: Priča usmiljenja).

Naslovnica Callowayeve avtobiografije. FOTO: shopmercy.org

Otroštvo brez vere

Donald Calloway se ni rodil v verni družini. Po navedbah portala ThankAPriest njegovi starši niso pripadali nobeni verski skupnosti. Ko je imel deset let, se je njegova mama ponovno poročila, ob tej priložnosti pa je bil krščen v episkopalni Cerkvi (ameriška veja anglikanske skupnosti). Toda krst zanj ni pomenil začetka verskega življenja. »Po tem nismo več hodili v cerkev, ker družina v resnici ni verjela v Boga,« se spominja.

Njegov očim je bil vojak, zato so se pogosto selili. Takšno življenje je bilo za Donalda naporno. Prijateljstva je moral vedno znova puščati za seboj, občutek pripadnosti pa je vse bolj nadomeščala jeza. Ko je družina nekaj časa živela v južni Kaliforniji, je začel posegati po alkoholu. Star je bil komaj dvanajst let.

Japonska je pomenila prelomnico

Ko je bil star 15 let, je bil njegov očim premeščen na Japonsko. Selitve ni želel sprejeti. Bil je v obdobju, ko se je že spopadal z notranjimi stiskami, novo okolje pa je težave še povečalo. Pristal je v državi, katere jezika ni znal. 

Pobegnil je od doma in se znašel v družbi kriminalnih združb. Po navedbah ThankAPriest je opravljal različna opravila za organizirane kriminalne skupine in sodeloval pri tatvinah. Kmalu so ga prijeli. Portal Aleteia.org navaja, da so ga po aretaciji deportirali v Združene države Amerike, kjer so ga starši skušali rešiti z vključitvijo v rehabilitacijski program. Toda spremembe ni bilo.

Starši so našli vero, sin pa je tonil vse globlje

Medtem ko je Donald vse globlje tonil v odvisnost, sta njegova starša doživela spreobrnjenje in postala katoličana. Želela sta, da bi tudi sin našel novo smer v življenju. Toda Donald o veri ni želel niti slišati.

Opustil je šolanje, se pri sedemnajstih odselil od doma in nadaljeval življenje, ki so ga zaznamovale droge in alkohol. Tudi drugo zdravljenje odvisnosti v Filadelfiji ni prineslo spremembe.

Najgloblja točka 

Kako globoko je zabredel v odvisnost, kaže tudi eden od njegovih pretresljivih spominov iz avtobiografije No Turning Back: »Nekoč sem se znašel v hiši, kjer so uživali krek. Po vseh štirih sem se plazil po preprogi in iskal morebiten kokain, ki je morda padel na tla. Okoli mene so tekali ščurki, v pomivalnem koritu so se zaradi neopranih posod zaredili črvi. Iz zadnje sobe se je slišal jok dojenčka, ki je bil prepuščen samemu sebi. Pa vendar sem bil tam na tleh, skupaj z otrokovo materjo, in mrzlično iskal bele madeže na tleh. Karkoli belega sva našla, sva dala v pipo in pokadila – tudi če nisva vedela, kaj sploh je.«

Prav ta trenutek je pozneje opisal kot eno od najglobljih točk svojega padca, ko je spoznal, kako popolnoma ga je zasužnjila odvisnost.

Pri osemnajstih letih je bil v Louisiani ponovno aretiran. »Ni treba posebej poudarjati, da mi v življenju ni šlo dobro. Toda Bog, ki ga nisem poznal, je imel zame načrt.« Kasneje je povedal, da je imel okoli dvajsetega leta občutek, da je dosegel popolno dno.

Neke noči sem prebral knjigo o Marijinih prikazovanjih in ta je korenito spremenila moje življenje. Od takrat ni bilo nikoli več tako, kot je bilo prej. (Donald Calloway)

Knjiga, ki mu je spremenila življenje

Največje spremembe v njegovem življenju ni sprožil kakšen velik dogodek, ampak povsem navaden večer. Namesto da bi marca 1992 odšel na zabavo, je ostal doma. Iz dolgčasa je začel brskati po knjižni polici svojih staršev. Iskal je nekaj lahkega za branje, v roke pa mu je prišla knjiga o Marijinih prikazovanjih.

Šlo je za knjigo The Queen of Peace Visits Medjugorje, ki govori o dogodkih v Medžugorju. Donald je začel brati brez posebnega zanimanja. Nato pa jo je prebral v eni noči. »Neke noči sem prebral knjigo o Marijinih prikazovanjih in ta je korenito spremenila moje življenje. Od takrat ni bilo nikoli več tako, kot je bilo prej,« pojasnjuje. V svoji avtobiografiji opisuje, da je med branjem prvič začutil notranji mir. Besede o Božji ljubezni, spreobrnjenju in Mariji so ga globoko nagovorile.

Knjiga, ki mu je spremenila življenje čez noč. FOTO: Amazon.com

Že naslednji dan se je pogovoril s katoliškim duhovnikom in stopil na pot spreobrnjenja. Iz svoje sobe je odstranil vse, kar ga je spominjalo na prejšnje življenje, od drog do pornografije in drugih vsebini. Nato je pokleknil ob omarico in želel moliti. Toda ni znal moliti. Kot se spominja, »do tistega dne v življenju nisem nikoli izrekel niti ene same molitve.«

Potreboval sem veliko pomoči in zdravljenja, saj sem si življenje resnično zapletel ... Potreboval sem zgled ... nekoga, na kogar bi se lahko zgledoval in ki bi mi pokazal, kaj pomeni biti moški v pravem pomenu besede. 

Pot do duhovnika ni bila kratka

Spreobrnjenje še ni pomenilo, da je bila njegova pot lahka. Najprej je moral dokončati srednješolsko izobraževanje, ki ga je pred leti opustil. Opravil je izpit GED, nato pa začel razmišljati o duhovniškem poklicu. »Po spreobrnjenju sem se, verjeli ali ne, odzval klicu, da postanem duhovnik.«

FOTO: 206 Tours

Vstopil je v Kongregacijo marijanov Brezmadežnega spočetja. ThankAPriest navaja, da je študiral filozofijo in teologijo na Frančiškanski univerzi v Steubenvillu v Ohiu. Šolanje je nadaljeval na Dominican House of Studies, katoliški šoli v Washingtonu, kjer je diplomiral iz teologije in magistriral iz teološkega študija za duhovniško posvečenje. Pozneje je na Mednarodnem inštitutu za mariološke raziskave v Daytonu (Ohio) pridobil licenciat iz svete teologije, pri katerem se je specializiral za mariologijo. Celotna priprava na duhovništvo je trajala približno deset let.

Pomoč sv. Jožefa

Donald Calloway pogosto poudarja, da po spreobrnjenju ni potreboval le odpuščanja, ampak tudi zgled. »Potreboval sem veliko pomoči in zdravljenja, saj sem si življenje resnično zapletel ... Potreboval sem zgled ... nekoga, na kogar bi se lahko zgledoval in ki bi mi pokazal, kaj pomeni biti moški v pravem pomenu besede. Tako so me tiste drobne Filipinke, ki so v cerkvi goreče molile rožni venec, seznanile s svetim Jožefom, Jezusovim zemeljskim očetom. Spodbudile so me k molitvi devetdnevnice k svetemu Jožefu. To mi je izjemno pomagalo.«

Prav zaradi te osebne izkušnje je pozneje veliko svojega duhovniškega delovanja posvetil širjenju pobožnosti do svetega Jožefa.

Posvečenje in novo poslanstvo

31. maja 2003 je bil po desetih letih formacije posvečen v duhovnika v Nacionalnem svetišču Božjega usmiljenja v ameriški zvezni državi Massachusetts. Božje usmiljenje je postalo osrednja tema njegovega oznanjevanja: »Moral sem se šolati deset let, a je bilo vredno. Zdaj potujem po svetu in ljudem pripovedujem o Jezusu, Mariji in Katoliški cerkvi.«

Danes opravlja službo provincialnega vikarja in direktorja za duhovne poklice v Provinci Matere usmiljenja pri Marijinih patrih Brezmadežnega spočetja v Združenih državah Amerike, Angliji in Argentini.

Avtor uspešnic

Poleg duhovniškega poslanstva je tudi avtor več kot dvajsetih knjig. Njegova knjiga Consecration to St. Joseph: The Wonders of Our Spiritual Father (Posvetitev svetemu Jožefu: Čudovita dela našega duhovnega očeta) je presegla milijon prodanih izvodov in je pomembno prispevala k ponovnemu zanimanju za češčenje svetega Jožefa po svetu.

Čeprav veliko potuje, si še vedno rad vzame čas za svojo veliko ljubezen – deskanje na valovih. Kot pravi, je prav morje eden izmed krajev, kjer najlažje moli in premišljuje.