Odziv Misijonskega središča v Siriji in papeža na padec Asadovega režima
Odziv Misijonskega središča v Siriji in papeža na padec Asadovega režima
Za strmoglavljenim predsednikom Asadom se je najprej izgubila sled, pozneje je njegov dosedanji podpornik Kremelj sporočil, da je »Asad po pogajanjih z udeleženci oboroženega konflikta na ozemlju Sirije odstopil s predsedniškega položaja in zapustil Sirijo«. Ob odhodu naj bi dal »navodila za miren prenos oblasti«, še vedno pa ni znano, kam naj bi se zatekel, je poročanje tujih agencij povzela STA.
Preoblikovana razmerja moči v regiji
Konec 50-letne vladavine družine Asad bo po ocenah strokovnjakov preoblikoval razmerja moči v regiji. Asada sta zapustila zaveznika Rusija in Iran, ki tako dodatno izgublja vpliv v regiji, kar gre na roko Izraelu. Medtem je izraelska vojska že premaknila svoje sile v tamponsko območje na zasedeni Golanski planoti, premier Benjamin Netanjahu pa meni, da je padel »osrednji člen iranske osi zla«.
Odziv papeža Frančiška
Na razmere v Siriji se je med opoldansko molitvijo angelovega češčenja v Vatikanu kratko odzval tudi papež Frančišek. Potem ko je državnike in mednarodno skupnost pozval, naj zagotovijo prekinitev ognja v državah, prizadetih od vojne, še pred božičem, je konkretno omenil tudi nemirne razmere v Siriji, kjer se zdi, da je 14-letni konflikt eskaliral do vrhunca po tem, ko so uporniki zavzeli Damask.
Novo politično obdobje
Kot je za Radio Ognjišče povedal vodja Misijonskega središča v Siriji Robert Chelhod iz Alepa, v tamkajšnji Cerkvi menijo, da s tem, ko so uporniki zavzeli državo, vstopili v novo politično obdobje. Po njegovih besedah uporniki zaenkrat (še) ne izvajajo nasilja nad manjšinami, se pa bojijo maščevanja zoper nekdanje vojaške častnike.
O lastni usodi ne odločajo sami
»Trenutno je najpomembneje najti voditelja, ki bo znal voditi državo, poenotiti vse segmente družbe in se upreti slehernemu poskusu delitve države,« je izpostavil Chelhod, ki je v stiku s člani krščanske skupnosti in z nadškofom Jacquesom Muradom, ki živi v Homsu. Kot ključno težavo vidi dejstvo, da v celotni regiji o lastni usodi ne odločajo sami, temveč namesto njih o njej odločajo svetovne velesile.
Računajo na Evropo
»Če so se torej te sile odločile za razdelitev Sirije, mi njihovih načrtov ne moremo spremeniti,« je podčrtal in pozval mednarodno skupnost, naj se zavzema za enotnost Sirije, popolno razorožitev upornikov, evakuacijo tistih, ki zasedajo njihovo ozemlje – torej ZDA in njihovih zaveznikov –, in končno ukinitev mednarodnih sankcij. »Želimo si, da bi imela Evropa dovolj poguma to zahtevati od nas. Računamo na vas,« je za Radio Ognjišče še pojasnil Chelhod.
Ni podatkov, da bi bili v Siriji Slovenci
Tudi na slovenskem Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve spremljajo razmere v Siriji prek veleposlaništev in koordinacije EU, nimajo pa podatkov, da bi bili tam slovenski državljani. Kot so pojasnili za STA, se jim doslej od tam ni še nihče javil ali prosil za pomoč. Sirija je sicer na lestvici ministrstva že od aprila označena s črno barvo, ki pomeni najvišjo stopnjo varnostnega tveganja.
Zgodovinska priložnost
Zunanja ministrica Tanja Fajon v padcu režima predsednika Bašarja as Asada vidi »zgodovinsko priložnost za sirsko ljudstvo«, ki si po letih trpljenja in negotovosti zasluži ob podpori mednarodne skupnosti zgraditi novo Sirijo, pomirjeno samo s seboj in s soseščino ter enotno, ozemeljsko celovito in suvereno.
Rešitev le politična pod sirskim vodstvom
Rešitev za trenutne razmere je po njenem lahko izključno politična pod sirskim vodstvom – takšna rešitev, ki bo izpolnila želje in prizadevanja sirskega prebivalstva in bo dosežena pod vodstvom posebnega odposlanca OZN Geira Otta Pedersena in ob polnem spoštovanju resolucije Varnostnega sveta OZN 2254, je še poudarila ministrica Fajonova.
Padec »barbarskega režima« in diktature
Padec »barbarskega Asadovega režima« je danes pozdravil francoski predsednik Emmanuel Macron in Sircem zaželel miru, svobode in enotnosti, konec »Asadove diktature«, ki kaže na šibkost njegovih podpornic, Rusije in Irana, pa je kot pozitivno označila tudi Kaja Kallas, visoka zunanjepolitična predstavnica EU. Nemški kancler Olaf Scholz je zadnje dogajanje v Siriji ocenil za »dobro novico«.
Ključno za širšo stabilnost regije
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je na družbenem omrežju podčrtal, da je »Asadova diktatura povzročila ogromno trpljenja, z njenim koncem pa se pojavlja nova priložnost za svobodo in mir za vse sirsko ljudstvo. To je ključno tudi za širšo stabilnost regije. EU je pripravljena sodelovati s sirskim ljudstvom za boljšo prihodnost«.
Naj se grozodejstva ne ponovijo
V Preiskovalni komisiji ZN za vojne zločine v Siriji pa so padec režima označili kot »zgodovinski začetek za sirsko ljudstvo, ki je v zadnjih 14 letih trpelo neizrekljivo nasilje in grozodejstva«, in ob tem pozvali upornike, ki prevzemajo oblast, naj zagotovijo, da se zločini, storjeni pod Asadovo oblastjo, ne bodo ponovili.



