Glavna tema marčevske Mavrice je stres.

Marina Vidmar, šolska psihologinja, ilustriral Damijan Stepančič

Ob hitrem tempu življenja ter visokih zahtevah v službah in šolah je stres postal naš neizogibni spremljevalec. Na občasno doživljanje stresa se naš organizem lahko prilagodi. Dolgotrajno doživljanje stresa pa presega naše sposobnostni prilagajanja in lahko vodi v bolezen.

Kaj je stres? Stres je posameznikov odziv na okoliščine, v katerih oceni, da zahteve presegajo njegove zmožnosti. Stres je torej povezan z našo zaznavo oz. oceno dogodkov. Prav zato je zelo pomembno, da s svojim zgledom otroke učimo pozitivnega gledanja oz. optimizma tudi v neugodnih okoliščinah.

Stres se odraža na treh ravneh, ki vplivajo ena na drugo – na ravni negativnih misli (npr. ne bom zmogel), neprijetnih čustev (strah, zaskrbljenost) in neprijetnih telesnih odzivov (pospešeno bitje srca, plitvo in pospešeno dihanje, tiščanje v želodcu ...).

S pristopi za obvladovanje stresa vplivamo na različne ravni delovanja stresa. Pomembno je, da že otroke učimo strategij za obvladovanje stresa.

Obvadovanje negativnih misli

Negativne misli oz. negativne interpretacije dogodkov sprožajo neprijetna čustva in neprijetne telesne občutke. Z vplivanjem na svoje misli lahko pretrgamo ta začarani krog. Misli lahko izbiramo oz. preoblikujemo. Opazujmo negativne misli svojih otrok in jim pokažimo pozitivne vidike situacije ter postavimo dogodke v širši okvir življenja.

Ko otrok dobi negativno oceno in izraža negativne misli in prepričanja, zlasti v smislu pripisovanja krivde svoji osebnosti ali sposobnostim, npr.: »Kakšna zguba sem. Neumen sem.«, mu pokažimo bolj pozitivno in širšo interpretacijo situacije, npr.: »Vsi ljudje delamo napake. Negativno oceno boš gotovo popravil. Ocene niso edina pomembna stvar v tvojem življenju, pomembnejši so zdravje, družina, prijatelji.«

Poznamo tudi tehnike, s katerimi primarno vplivamo na telesne odzive.

Postopno mišično sproščanje (progresivna mišična relaksacija) avtorja Edmunda Jacobsona je tehnika, ki temelji na predpostavki, da je mišična napetost telesni odziv na tesnobne misli in da sproščanje mišic sprosti tesnobo. Tehnika zahteva učenje spremljanja napetosti v specifičnih mišičnih skupinah tako, da najprej vsako mišično skupino napnemo. To napetost nato sprostimo in usmerimo pozornost na razliko med občutkom napetosti in sproščenosti. Navodila za izvajanje postopnega mišičnega sproščanja so enostavna in dostopna na spletu.

Globoko ali trebušno dihanje

Ko smo pod stresom, dihamo plitvo in pospešeno. Kadar smo sproščeni, pa dihamo počasi in globoko. Počasno in globoko dihanje nas umiri in omogoča, da pride dovolj kisika v možgane in druge dele telesa. Takemu dihanju rečemo trebušno dihanje, saj pri tem sodeluje trebušna prepona. Ko globoko vdihnemo, se trebuh napihne, ko izdihnemo, pa se izprazni.

Kako vemo, ali dihamo trebušno? Eno roko položimo na prsni koš, drugo pa na trebuh, na popek. Pravilno trebušno dihamo takrat, ko se roka na prsnem košu čim manj premika, roka na trebuhu pa se občutno premika. Vdihnemo počasi skozi nos, kolikor gre, in izdihnemo počasi skozi usta, kolikor gre. Otrokom pomagamo z igrivimi prispodobami, na primer: vdihneš vonj dišeče rožice, kolikor gre, pihneš regratovo lučko, kolikor gre.

Učinkovita tehnika za obvladovanje stresa je tudi vodena vizualizacija. To je tehnika, pri kateri si s pomočjo predloge živo predstavljamo nek prijetnen scenarij in tako dosežemo stanje globoke sproščenosti. Veliko različnih predlog za vodene vizualizacije, tudi za otroke, najdete na spletu. Z vodenimi vizualizacijami dosežemo pozitivna čustvena stanja, prijetne misli ter telesno umiritev.

Več o stresu in vajah za obvladovanje stresa najdete v priročniku Ko učenca strese stres, ki je dostopen na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Otroku predstavite različne tehnike za obvladovanje stresa in sčasoma se bo izkazalo, katere mu bolj ustrezajo. Pri vseh teh tehnikah pa je pomembno, da jih z otrokom izvajamo redno, da jih ponotranji in tako postanejo del njegove vsakdanje skrbi za duševno zdravje in dobro počutje.

Vera in molitev

Ne pozabimo: kristjani imamo v Bogu neičrpen vir moči in opore za soočanje z izzivi. Molitev je odličen pristop za obladovanje stresa, saj v njej ozaveščamo, da nismo sami in da ni vse v naši moči. Skrbi izročamo Bogu in to nas napolnjuje z mirom, upanjem in pogumom.

Poleg tega nam vera pomaga osmišljati preizkušnje ter uvideti njihov pomen skozi perspektivo večnosti. In nenazadnje, kristjani smo povezani v skupnost, v kateri dobimo bratsko oporo v trenutkih stiske. S svojimi otroki sestavite družinsko molitev, ki jo boste molili vedno, ko se bo kdo od družinskih članov soočal s težkimi izzivi.