Z rekordom skakalnice v Džangdžjakovu na Kitajskem, ki sedaj meri 108 metrov, je v smučarskih skokih skočila na najvišjo stopničko, na oder za zmagovalke pa se je povzpela tudi bronasta Nika Križnar iz Delnic v Poljanski dolini. Izjemen slovenski ekipni uspeh sta dopolnili še Ema Klinec s petim in Špela Rogelj z devetim mestom. Nika Križnar je po tekmi izpostavila, da ima pri slovenskih uspehih velike zasluge trener Zoran Zupančič, ki odlično dela z varovankami in spodbuja ekipnega duha.

Prispevek bo objavljen tudi v prihodnji številki priloge Naša družina 6/2022.

26-letna Urša je svojo skakalno pot začela po tem, ko je kot desetletno dekle z mlajšim bratom Tinetom preizkusila skakalnico pod grajskim gričem v Polhovem Gradcu. Skoki so jo navdušili. Postala je članica skakalnega kluba Ilirija v Ljubljani in postopoma začela zoreti v uspešno skakalko.

Poškodba je za nekaj časa ustavila njeno kariero

Ko je pred dobrima dvema letoma ujela vrhunsko formo, pa je ob izjemni daljavi nesrečno padla na skakalnici v Planici. »Načrtovala sem, da bom opravila dobro pripravo na naslednja tekmovanja, in kazalo je odlično. Na koncu pa se ni izšlo vse po načrtih. Padec na tekmi v Planici mi je preprečil nadaljne nastope v sezoni 2019/20. Namesto na skakalnici bom skočila na kirurško mizo, kjer mi bodo popravili poškodbo kolena,« je takrat zapisala na svojem Instagramu.

Prvo posamično zmago je Urša dosegla ravno na najpomembnejši tekmi, na olimpijskih igrah v Pekingu.

Ob hudi poškodbi kolena je razmišljala tudi o možnosti, da bi končala športno kariero. Vendar se je tudi s pomočjo športnega psihologa Klemna Kobala uspešno zaključila rehabilitacijo in začela nizati uspehe. Poleti 2021 je bila Urša Bogataj najboljša skakalka poletnega grand prixa, v zimski sezoni 2021/22 pa je svojo formo potrdila in postala najbolj konstantna slovenska skakalka, trenutno uvrščena na tretje mesto v svetovnem pokalu. Lani januarja je Urša prvič ekipno zmagala v svetovnem pokalu v Ljubnem ob Savinji, nato je s slovenskimi sotekmovalkami na svetovnem prvenstvu v Obersdorfu osvojila srebrno medaljo, prvo posamično zmago pa je Urša dosegla ravno na najpomembnejši tekmi, na olimpijskih igrah v Pekingu.

Preprosta, iskrena, nasmejana, vztrajna

Urša prihaja iz družine s tremi otroki. Mama Irena, oče Matjaž, brat Tine in sestra Maja ter ostali domači ji vedno stojijo ob strani in jo spodbujajo. Pravzaprav celotna vas Briše, ki šteje okoli 150 prebivalcev, ponosno navija za svojo sovaščanko, ob športnih dosežkih ji pripravijo prisrčen sprejem. S svojim zagnanim športnim, kulturnim, turističnim in verskim udejstvovanjem so Brišani izjemen zgled povezane skupnosti, ki si priskoči na pomoč, ko je potrebno, se zna poveseliti in ponosno izraža svojo pripadnost slovenstvu in krščanstvu.

Vera ji daje zaupanje

Tudi Urša je bila kot mladinka vpeta v dogajanje v polhograjski župniji. Pred 6 leti je v intervjuju za Mladi val povedala, da moč za svoje podvige in vztrajnost črpa iz vere in da ji vera pomaga videti, kar je res pomembno. »Vera mi daje neko zaupanje, da bo vse v redu, tudi takrat, ko mi gre slabo, ko se sprašujem o smislu vsega, kar počnem,« je dejala in zaupala, da ji je najtežje to, da je zaradi športnih obveznosti tako malo z domačimi. Dodala je še, da ji zaradi tekem in treningov velikokrat ne uspe v nedeljo k maši, ki ji sicer veliko pomeni, ker jo umiri in ji da nov pogled.

Urša Bogataj. FOTO: osebni arhiv

Pogled naprej

Čeprav se Uršino življenje že vrsto let vrti predvsem okoli smučarskih skokov, kjer se dokazuje kot športnica, je bila Urša že od osnovnošolskih let dalje vestna in marljiva učenka, dijakinja, danes pa je študentka Fakultete za šport. Za RTV Slovenija je izjavila, da bi študij najbrž hitreje zaključila, če se ne bi toliko posvečala treningom. Pred odhodom v Peking je dejala, da jo veseli delo v skokih in da se vidi kot trenerka mlajših skakalcev, da pa obenem pušča vrata prihodnosti odprta tudi za kakšen drug izziv.

Zlata medalja jo je presenetila

V prvih izjavah po tekmi v Džangdžjakovu je Urša izrazila dvoje. Po eni strani ni vzvišeno pričakovala, da bo postala olimpijska zmagovalka, in jo je izjemni uspeh kljub odlični formi presenetil. Obenem pa je povedala, da je morala vseskozi krotiti tremo. Gotovo se je zavedala, da je v dobri formi in da je zmožna izjemnega rezultata. Urša je zdržala pritisk in se uspela osredotočiti na izvedbo skokov, ob katerih je želela čim bolj uživati, kot je povedala za medije.

Namesto vražje: Slovenke z angelskimi krili

Ob Uršinem uspehu se zavedamo prav tako izjemnega dosežka - bronaste medalje Nike Križnar in odličnih rezultatov ostalih dveh reprezentantk. Kot je dejal trener Zupančič, so bile vse štiri tekmovalke sposobne vrhunskega rezultata. Nika Križnar je poudarila, da je izjemno vesela, da je na odru za zmagovalke stala s svojo prijateljico Uršo (ki je mimogrede tudi dekle njenega brata Sandija), česar si je zelo želela pred tekmo. Medsebojna povezanost slovenskih tekmovalk, ki se iskreno veselijo uspeha druga druge in si privoščijo uspeh, je tisto, kar dodatno navduši. Bolje kot »vražje Slovenke« bi jim pristajal naziv »angelske Slovenke« ali »Slovenke z angelskimi krili«, saj s skupnimi močmi in medsebojnimi spodbudami letijo visoko in daleč ter s svojimi rezultati, vztrajnim delom in prijateljsko povezanostjo navdihujejo vse Slovence, stare in mlade.