Ob ponovnih pozivih po sprejetju zakona o umetnem oplojevanju samskih žensk želijo v Novi Sloveniji opozoriti, da ima lahko izigravanje naravnih zakonov pogubne posledice za celotno družbo. O tem pričajo zgovorna zgodovinska dejstva človeštva. Dolžnost države je, da s svojimi ukrepi zvezo med moškim in žensko zaščiti kot edino naravno zvezo, ki je temelj za oblikovanje osnovne družbene celice - družine. Izjava Nove Slovenije je odziv na ponedeljkovo predstavitev publikacije Socialno starševstvo, ki jo je predstavila antropologinja Darja Zaviršek.

Zavirškova meni, da mora biti socialno starševstvo izbira, ne nuja, in da je nujen zlasti sprejem zakona o umetnem oplojevanju samskih žensk. Prepričana je, da je veliko primerov, ko bi ženska lahko sama skrbela za otroka. Sicer meni, da je za otroka boljše, če ima oba starša, vendar ne nujno očeta in mater, ampak so to lahko istospolni partnerji. Glede umetnega oplojevanja samskih žensk je antropologinja dejala, da "ženske včasih kasneje najdejo partnerja", prepričana pa je tudi, da je pri tem treba pogledati vsak primer posebej.

Obenem je dejala, da ne more komentirati negativnega izida referenduma leta 2001, ko se je glasovalo o sprejetju zakona o oplojevanju samskih žensk z biomedicinsko pomočjo. Referendum po njenih besedah ni niti večinska odločitev niti kriterij demokratičnega odločanja.

V referendumski kampanji leta 2001 je Nova Slovenija aktivno sodelovala, saj so želeli zaustaviti sprejetje zakona, ki bi v nasprotju z naravnimi zakoni zdravim samskim ženskam omogočil umetno oploditev, iz prepričanja, da bi bile največje žrtve tovrstnega zakona prav otroci. Zaradi zaščite interesov otrok bi v Novi Sloveniji tudi danes naredili vse, da do sprejetja tovrstnega zakona ne bi prišlo. Otrok je samostojna oseba, ki ima pravico do naravne oblike družinske skupnosti, očeta in mame. Pravice žensk so enake pravicam otrok, zato otrok ne more biti zgolj del standarda prestižne podobe nekaterih žensk.

Zagovorniki umetne oploditve zdravih samskih žensk v zagovor zakonu največkrat navajajo neurejene razmere v klasičnih družinah, ki imajo lahko za otroke bolj travmatične posledice, kot življenje v istospolni partnerski skupnosti. Podlage za take trditve niso oprte na nobene objektivno merljive podatke. Posamezni primeri, če obstajajo, pa prav gotovo niso zadostna podlaga za postavljanje naravnega reda na glavo. Država je soodgovorna, da se v okviru svojih institucij sooči s težavami klasičnih družin in jih pomaga reševati.

Za normalen razvoj otrok je ključno zdravo družinsko okolje, v ustvarjanje katerega se enakopravno vključujeta mati in oče. V Novi Sloveniji želijo tudi opozoriti, da bi morala država namesto zakonov o umetnem oplojevanju zdravih samskih žensk sprejemati predvsem zakone, ki bi spodbujali ustvarjanje klasičnih družin in omogočali njihovo človeka vredno življenje.

Izjave antropologinje Darje Zaviršek o potrebnih spremembah zakonodaje, ki bi omogočila oploditev z biomedicinsko pomočjo ženskam brez partnerja in spremembo zakonodaje, ki bi omogočala rojevanje otrok in posvojitve v istospolnih skupnostih, so nesprejemljive tudi za pobudnika referenduma proti sprejemu zakona o zdravljenju neplodnosti Aleša Primca.

Primc meni, da ‘pobudniki najnovejšega rušenja tradicionalnega družinskega življenja svoje teze utemeljujejo na dejstvu obstoja enostarševskih, posvojiteljskih in rejniških družin’ in dodaja, da je ‘potrebno pomagati otrokom, ki so ostali brez enega ali celo obeh staršev, da bodo okolje in odnosi, v katerih živijo, v kar največji meri podobni tistim, ki so vzpostavljeni v tradicionalnih družinah, ne pa jih obremenjevati z nekakšnimi novimi tipi življenjskih skupnosti’. Po Primčevih besedah je ‘zlorabljati enostarševske, posvojiteljske in rejniške družine kot argument za rušenje tradicionalne družine nestrokovno in neetično’.