Dela Stanka Premrla, Roberta Fuchsa, Antona Foersterja, Jospeha Haydna, Franca Kimovca, Arnolda Schönberga, Matija Tomca in Franza Schmidta bo interpretirala organistka Polona Gantar, glasbenica izjemno širokega profila, ki se je izobrazila na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu ter na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju, kjer je magistrirala pri Petru Planyavskem. Izpopolnjevala se je pri vodilnih evropskih organistih, solistično nastopa doma in v tujini ter redno snema za arhiv in Založbo kaset in plošč RTV Slovenija. Je glasbena urednica na programu Ars in organistka v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani.

Nevidne niti

Orgelski recital obuja prepletene, pogosto pozabljene povezave med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko tradicijo in zgodnjimi radijskimi prenosi, ki so v 30. letih prejšnjega stoletja združevali sakralni in profani prostor. 

Stanko Premrl (1880–1965), stolni organist, ravnatelj stolnega kora. 

Pred drugo svetovno vojno so iz ljubljanske stolne in frančiškanske cerkve prek radijskih valov prenašali liturgijo in solistične orgelske koncerte, ki so jih oblikovali najvidnejši slovenski organisti in skladatelji tistega časa. Glasba, ohranjena v rokopisih, ter glasba, ki je prek radijskih valov nekoč potovala v domove poslušalcev, oživljata vezi, ki so nekdaj neopazno povezovale svetišča, radijski studio in širšo glasbeno kulturo.

Uveljavljen orgelski cikel Obiski kraljice

S takšnimi radijskimi prenosi so v eter stopali Stanko Premrl, Franc Kimovec in Matija Tomc, organisti, skladatelji in pedagogi, ki so s svojimi izvedbami predstavljali tako domača dela kot glasbo sodobnikov. Vse tri je zaznamovala dunajska šola. 

Kip skladatelja in pedagoga Antona Foersterja (1837–1926) v aleji slovenskih skladateljev na Vegovi ulici. FOTO: Jurij Dobravec

Premrl je kot naslednik Antona Foersterja, čigar 100. obletnice smrti se bomo spomnili 17. junija letos, študiral kompozicijo pri Robertu Fuchsu in se tam srečal tudi z izrazito drugačnimi estetskimi načeli Arnolda Schönberga, osrednje osebnosti »druge dunajske šole«, katere edino ohranjeno in pred kratkim revidirano orgelsko skladbo bomo slišali tudi na tem recitalu, ki poteka v sklopu Arsovega orgelskega cikla Obiski kraljice. 

Recital obuja povezave med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko tradicijo in zgodnjimi radijskimi prenosi, ki so v 30. letih prejšnjega stoletja združevali sakralni in profani prostor.

Kimovec je študiral na cerkvenoglasbenem oddelku Dunajske univerze v Klosterneuburgu in po vrnitvi v Ljubljano postal prvi zborovodja leta 1937 ustanovljenega radijskega pevskega zbora. Tomc pa je bil na Dunaju učenec legendarnega Franza Schmidta. Te povezave odseva tudi program orgelskega koncerta, ki prepleta dela slovenskih in avstrijskih skladateljev ter odpira pogled v slogovno raznolikost orgelske ustvarjalnosti 20. stoletja.

Cikel oddaj Obiski kraljice na 3. programu Radia Slovenija je posvečen orglam, organistom, skladateljem orgelske glasbe in izdelovalcem orgel. FOTO: Radio Ars 

Od 17. do 23. aprila se bo v sklopu 40. Slovenskih glasbenih dnevov, ki bodo posvečeni 100. obletnici prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem, zvrstilo lepo število koncertov in drugih dogodkov.

Program koncerta Nevidne niti

Stanko Premrl: Variacije na »Christus vincit«

Robert Fuchs: Fantazija v e-molu, op. 91

Anton Foerster: Preludij in postludij na temo Josepha Haydna

Stanko Premrl: Meditacija

Franc Kimovec: Sine fine

Arnold Schönberg: Variacije na recitativ, op. 40

Matija Tomc: Tokata in fuga

Franz Schmidt: Tokata v C-duru