Orglarska šola v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1971, pobudo zanjo je po navodilih 2. vatikanskega koncila o liturgičnem petju dal tedanji nadškof Jožef Pogačnik. V škofijskem odloku z datumom 14. oktober 1970 je za regensa stolnega kora imenoval Jožeta Trošta in mu naložil nalogo, da obudi med drugo svetovno vojno ukinjeno orglarsko šolo. Že v naslednjem šolskem letu se je v šolo vpisalo nad 60 slušateljev, prihajali so iz vse Slovenije, prof. Trošt pa je k sodelovanju privabil najimenitnejše glasbenike. V 50 letih se je na Orglarski šoli, ki jo zadnja leta vodi Troštov naslednik Gregor Klančič, izobrazilo prek tisoč organistov, tako rekoč glavnina vseh, ki jih danes najdemo na slovenskih cerkvenih korih.

Po besedah ravnatelja Gregorja Klančiča je pomembno, »da se tradicija Orglarske šole nadaljuje, saj je namenjena predvsem vzgoji liturgičnih organistov, v prvi vrsti za liturgične potrebe.« FOTO: Tatjana Splichal

Začetnik Cecilijino društvo in Foerster

Začetki Orglarske šole pa so še mnogo starejši. Ustanovljena je bila na pobudo Cecilijinega društva ljubljanske škofije že leta 1877. Poleg Filharmonične družbe in Glasbene Matice je bila najpomembnejša izobraževalna ustanova za glasbenike. Ustanovili so jo zaradi vse večjih sprememb v javnem šolstvu in nasploh slabi izobraženosti cerkvenih glasbenikov. Prvi ravnatelj je bil Anton Foerster, za njim pa do leta 1944, ko so šolo ukinili, še Stanko Premrl in Venceslav Snoj. Izobrazila je stotine organistov in zborovodij, ki so pozneje postali pomembni skladatelji. Po vojni, skoraj tri desetletja, obnove Orgelske šole oblast ni dovolila, začeli so šele s šolskim letom 1971/72, pa še takrat se je štiriletni program, primerljiv s predmetnikom na Konservatoriju, lahko imenovala »le« Orglarski tečaj. Država šole ni priznala, prostorsko so delovali pod okriljem Teološke fakultete.

Udeleženci simpozija ob 50-letnici Orglarske šole. FOTO: Ksenja Hočevar

Vpisanih okrog 30 slušateljev

Po osamosvojitvi se je začela nova doba tudi za Orglarsko šolo. Orgle so poučevale tudi javne glasbene šole, vendar pogoj, da država prizna program, je, da se na šoli poučuje vsaj štiri orkestrske inštrumente, orglarska šola pa je od začetka dala poudarek na orglah in zborovodstvu; tako še danes ostaja škofijska ustanova, slušatelji pa dobijo »spričevalo« samo od Cerkve.

Orglarska šola v Ljubljani je škofijska ustanova, ki je zrasla na temelju potreb cerkvenoglasbene prakse pri nas. Njeno glavno poslanstvo je vzgoja sposobnih organistov, ki bodo pozneje na svojih delovnih mestih prevzeli skrb za cerkveno glasbo v skladu s cerkvenimi predpisi.

Od Jožeta Trošta, ki je šolo vodil več kot štiri desetletja, je ravnateljevanje prevzel Gregor Klančič. Kljub temu, da imajo mladi glasbeniki veliko možnosti za študij orgel v javnih glasbenih šolah, je po besedah Klančiča pomembno, »da se tradicija Orglarske šole nadaljuje, saj je namenjena predvsem vzgoji liturgičnih organistov, v prvi vrsti za liturgične potrebe.« Zadnja leta je vpisanih okrog 30 slušateljev, v letošnjem šolskem letu 35.

Orgle v kapeli Teološke fakultete. FOTO: arhiv Orglarska šola

Trije sklopi: pogled v zgodovino in prihodnost

Simpozij ob 50-letnici Orglarske šole v dvorani Teološke fakultete so začeli z molitvijo k Svetemu Duhu, kratko molitev je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ravnatelj Gregor Klančič je predstavil potek simpozija in dejal, da je pred dnevi v Petrovem domu v Šempetru pri Gorici obiskal prvega ravnatelja Jožeta Trošta, ki je Orglarsko šolo vodil dobra štiri desetletja.

Simpozij so začeli z molitvijo k Svetemu Duhu, kratko molitev je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. FOTO: Ksenja Hočevar

Simpozij je razdeljen na tri sklope. V prvem so se ozrli v 50-letno zgodovino Orglarske šole oziroma tečaja. Kot prvi je predaval Rafko Valenčič, kaj se je dogajalo na področju cerkvenega glasbenega izobraževanja v času, ko je bila šola ukinjena, torej med leti 1944 do 1971, za njim je Peter Grum (diplomiral je na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete na temo prvih 30 let Orglarske šole) pogledal v obdobje od ustanovitve do leta 2001, zadnjih 20 let pa je predstavila slušateljica Aleksandra Gartner Kastelic.

Šolanje poteka kot štiriletni dodiplomski program v naslednjih oblikah:

teorija in orgle,

samo teorija,

samo orgle.

Po končani diplomi je možno študij nadaljevati na dvoletnem podiplomskem programu orgel.

V drugem sklopu so o metodiki poučevanja na Orglarski šoli govorili nekdanji slušatelji, danes priznani glasbeniki in profesorji: Janez Osredkar, Andrej Misson in Leon Kernel, organistka Polona Gantar pa je ovrednotila učbenike za Orglarsko šolo avtorice prof. Angele Tomanič.

Kot prvi je predaval Rafko Valenčič, kaj se je dogajalo na področju cerkvenega glasbenega izobraževanja v času, ko je bila šola ukinjena, torej med leti 1944 do 1971. FOTO: Ksenja Hočevar

V tretjem sklopu je s. Božena Kutnar predstavila pomen Orglarske šole za vzgojo v liturgiji, česar druge glasbene šole praviloma nimajo na programu, Ivan Florjanc je govoril o formaciji cerkvenega glasbenika, simpozij pa je z umeščenostjo Orglarske šole v sedanji čas in prostor sklenil ravnatelj Gregor Klančič.

Zadnja leta je vpisanih okrog 30 slušateljev, v letošnjem šolskem letu 35. FOTO: arhiv Orglarska šola

Ob 18.30 je bila v stolnici sv. Nikolaja maša, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore, s petjem je sodeloval zbor nekdanjih in sedanjih slušateljev Orglarske šole, po maši pa je bil krajši koncert nekaterih organistov.

Več o simpoziju v reportaži v prihodnji Družini.