Danes se za papeža Frančiška in rimsko kurijo pričenjajo postne pridige, ki jim bodo kot običajno pet zaporednih petkov prisluhnili v kapeli Odrešenikove Matere v vatikanski apostolski palači. Kot poroča Radio Vatikan, je papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa za tokratno temo izbral cerkvene učitelje: »Na ramenih velikanov. Velike resnice naše vere, motrene s cerkvenimi očeti latinske Cerkve.« V središču premišljevanja bodo sv. Avguštin, sv. Ambrož, sv. Leon Veliki in sv. Gregor Veliki. Današnjo prvo pridigo bo p. Cantalamessa sicer predstavil v odsotnosti svetega očeta, ki se šele v popoldanskih urah vrača z duhovnih vaj v Aricci. Prva meditacija govori o pomenu postnega časa: kako iti z Jezusom v puščavo, kaj pomeni post za človeka današnjega časa, kako se soočiti z duhom zla.

P. Cantalamessa je že pred dvema letoma pridigal o cerkvenih očetih grške Cerkve. Želel se je približati verskim resnicam »z navdihom, poglobljenostjo in bogastvom cerkvenih očetov«, kot je zatrdil v pogovoru za Radio Vatikan. »Naslov je Na ramenih velikanov, kajti v srednjem veku so ti očetje veljali za velikane, na njihovih ramenih pa smo mi, ki tako lahko vidimo daleč, še dlje od njih samih, ravno zato, ker stojimo na njihovih ramenih«, je povedal papeški pridigar.

Pojasnil je, da bo Avguštin izhodišče za premišljevanje o Cerkvi, predvsem o prispevku, ki ga Avguštin lahko da današnjemu ekumenskemu dialogu. Avguštin namreč lahko poskrbi za osnovo, ki bo pospešila proces edinosti med kristjani. Z Ambrožem bo povezana tematika evharistije in osebo Kristusom. To bo tudi priložnost za zavrnitev mnogih psevdo rekonstrukcij Kristusovega lika, ki so v zadnjih letih navduševali na televizijskih ekranih, filmih ali romanih. V ospredje bo postavljena podoba Kristusa v njegovem bistvenem, trdnem in dogmatičnem jedru. Gregor Veliki bo poslušalcem postnih pridig povedal, da je Sveto pismo ljubezensko pismo, ki ga je Stvarnik napisal svojim ustvarjenim bitjem. Pomagal bo brati Sveto pismo s srcem zaljubljencev in ne le s kritičnimi očmi, je poudaril p. Cantalamessa. Grški cerkveni očetje govorijo bolj o osebi Kristusu in Sveti Trojici, o dogmatičnih temeljih, o Bogu kot treh osebah ene narave in Kristusu kot eni osebi dvoje narave. Latinski cerkveni očetje pa so razvijali teme, kot so odnos med pravom in milostjo, upravičenje, Cerkev in zakramenti.

Naslov Na ramenih velikanov ne pomeni samo gledati naprej, v doktrino, ampak pomeni tudi imeti preroški pogled, obrnjen v prihodnost in proti veliki noči, ki nam odpira lastno prihodnost: »Gledati naprej z upanjem, ne samo v večno življenje, ampak prav tako z zemeljskim upanjem: da bodo minile različne krize po svetu, kajti Bog je zvest in On je tisti, ki vlada svetu.«

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.

Foto: splet / arhiv Družine (T. S.)