Predstavljam si, da mu njegovi najbližji, ko je bil 38 dni v polikliniki Gemelli, niso pravili o tej histeriji, temveč so mu poročali, kako verno Božje ljudstvo moli zanj. Predstavljam si tudi, da jim je papež verjel, saj je sam izjavil, da mu je to dajalo moč. V to sem popolnoma prepričan, ker gre za to, kar je ostalo močno v meni od prvega osebnega srečanja s papežem.

To je zaupanje do sočloveka in njegova globoka vera v troedinega Boga, v moči katere je znal in zmogel razločevati glede vsega, kar so mu povedali svetovalci, nunciji, škofje in voditelji. Za posebne avdience z voditelji je bil vedno dobro pripravljen. Ko sem bil prvič povabljen, da bi prevajal srečanje med papežem in predsednikom vlade, so me 10 minut prej poklicali, naj pristopim k papežu. Takoj sva kot jezuita našla skupni jezik. Potem se je skušal spomniti imena škofov slovenskega porekla v Argentini. Med pogovorom pa je papež naštel vsa imena škofov, kot da bi jih imel napisana.

Zmoremo, ker je naše poslanstvo prinašati papežev glas v slovenski prostor in ker je ta način naletel na zelo dober sprejem pri ljudeh ter pomoč pri Slovenski škofovski konferenci.

V moči tega prvega stika s svetim očetom sem rastel in smo rastli kot slovenska redakcija. Pri tej rasti je bil eden od izzivov sproti prevajati njegove »nove« besedne skovanke. Ni bilo lahko, saj je bila v Sloveniji težnja, da se jih prevede opisno. Naša vztrajnost pri tem je pokazala sadove še posebej med apostolskimi potovanji. V svojih govorih jih je redno uporabljal. Med srečanjem s posvečenimi osebami v Litvi je papež opazil, da duhovniku ni uspelo prevesti tega, kar je on hotel povedati. Nekateri so mislili, da so te papeževe besede novost, a ni tako. Vse so globoko zakoreninjene v izročilu Cerkve, kakor na primer o slogu usmiljenega Boga. Božji slog je bližina, sočutje in nežnost.

Drugi izziv so bile polemike v javnosti glede papeževih izjav, ki so bile pogosto iztrgane iz konteksta. Mnogi so bili bolj papeški od papeža, pa naj so bili levi ali desni. Vsak si ga je hotel prikrojiti za svojo agendo. In kakšna je bila rešitev? Podajati papežev nauk v slovenščini, kolikor je mogoče v celoti, tako da lahko ljudje sami preverjajo zavajajoča poročanja agencij in medijev. Upokojeni celjski škof je ob vsem tem poročanju in ob dejstvu, da smo v redakciji samo trije, ves začuden izjavil: »Kako to zmorete?« Zmoremo, ker je naše poslanstvo prinašati papežev glas v slovenski prostor in ker je ta način naletel na zelo dober sprejem pri ljudeh ter pomoč pri Slovenski škofovski konferenci.

»Podelil vam bom blagoslov.« Na naše veliko začudenje ga je izrekel v slovenščini: »Blagoslovi vas Bog Oče in Sin in Sveti Duh.«

Naj sklenem z zadnjim osebnim srečanjem s papežem v četrtek, 31. oktobra 2024, ko je sprejel v avdienco udeležence plenarnega zasedanja Dikasterija za komunikacijo in nas, ki smo v dikasteriju zaposleni. V svojem govoru je med drugim zatrdil: »Sanjam o komunikaciji, ki spodbuja vključevanje, dialog in mir.« Sledili so osebni pozdravi. Naše uredništvo sem predstavil z besedami: »Slovenska redakcija. Danes ni potice.« Papež je poiskal mojo dlan, jo potegnil k sebi in dejal Leonidi, Andreji in meni: »Podelil vam bom blagoslov.« Na naše veliko začudenje ga je izrekel v slovenščini: »Blagoslovi vas Bog Oče in Sin in Sveti Duh.«