P. Krizostom Komar: Težko bi bil škofijski duhovnik in v farovžu živel sam. Rojen sem za skupnost, rad živim bratstvo. FOTO: P. T.



Letos mineva pol stoletja, odkar je skupina mladih frančiškanov pod vodstvom p. Pashala Gorjupa začela molitveno pobudo, naj vsak od njih vsak dan zmoli desetko rožnega venca za duhovne poklice. »Idejo« so v začetku zaupali v varstvo Mariji Pomagaj in k molitvi povabili še vernike po župnijah, kjer so delovali bratje frančiškani. Po enem letu je bilo v živi rožni venec vključenih že 250 vernikov; v pol stoletja pa se je pridružilo več kot deset tisoč molivcev – toliko je namreč p. Leopold Grčar, ki je živi rožni venec vodil od leta 1974, ob smrti (lani februarja) pustil naslovov, kamor je dvakrat na leto pošiljal »molitveni listič« Žetev. Po odhodu v večnost p. Leopolda je vodenje živega rožnega venca in povezovanje molivcev prevzel frančiškan p. Krizostom Komar.

Duhovni sad molitvene verige

Del molitvene pobude je p. Krizostom že od najstniških let, povabil ga je prav p. Leopold, ki je bil v osemdesetih letih v njegovi župniji v Nazarjah kaplan. »Prepričan sem, da je moj duhovni poklic tudi sad molitve živega rožnega venca,« pravi p. Krizostom. S kaplanom se je nazarska mladina veliko družila, Komarjev Janko, kot so ga klicali, je bil v župniji ministrant, bralec Božje besede, pevec, urejal je tudi samostanski vrt. Misel, da bi postal duhovnik, se mu je večkrat prikradla, a jo je kar hitro odrinil in sam sebe prepričeval, da za tak poklic ni sposoben.


P. Krizostom Komar: Prepričan sem, da je moj duhovni poklic tudi sad molitve živega rožnega venca. FOTO: P. T.


»Mi računamo nate«

Odločitev se je zgodila v trenutku. Ob prihodu iz vojske, star je bil 20 let, je šel k maši. V zakristiji je p. Borisu rekel, da »zdaj pa se začenja borba za vsakdanji kruh«, s končano srednjo kmetijsko-vrtnarsko šolo je namreč že imel zagotovljeno službo. Pater pa ga je začudeno pogledal: »Kaj ne prideš k nam v samostan? Mi računamo nate.« To je, kot pravi p. Krizostom, v njem sprožilo plaz. »Odbrzel sem domov in mami rekel, da grem k frančiškanom. Dovolj je bilo laganja sebi! Odločil sem se v trenutku, bil sem miren in trdno prepričan, da je odločitev prava. Odpovedal sem službo, uredil vse potrebno in čez dva meseca sem že bil v 'kloštru'.«

Savinjčan že osem let med Dolenjci

Na Teološki fakulteti je diplomiral leta 1998 in bil istega leta v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Po več frančiškanskih župnijah, kjer je deloval kot kaplan ali župnik, se je leta 2013 spet vrnil na Dolenjsko, postal je župnik v novomeški mestni župniji sv. Lenarta. S še tremi sobrati oskrbujejo župnijo s prek deset tisoč prebivalci. »Težko bi bil škofijski duhovnik in v farovžu živel sam. Rojen sem za skupnost, rad živim bratstvo,« pravi p. Krizostom, ki si je sicer kot mladostnik govoril, da si želi ustvariti družino: »Družino, ki bo, drugače kot naša, ostala skupaj.«


P. Krizostom Komar: Z desetko se povežem z molivci živega rožnega venca, Bogu sem hvaležen zanje, želim pa si, da bi se jih nam pridružilo še več. Leta niso omejena – ne zgornja ne spodnja. FOTO: P. T.


Ko je bil star dvanajst let, sta se namreč starša ločila, s sestro Metko sta po ločitvi živela z mamo pri maminih sorodnikih v Nazarjah. »Težko je bilo, ta bridka izkušnja me je spremljala desetletja. Mami pa sem pred časom rekel, da Bog dopusti tako težko stvar zato, da nekje drugje vzpostavi nekaj drugega. Dvomim, da bi, če bi mi kot družina ostali skupaj, postal duhovnik. Že to, da ne bi srečal frančiškanov v Nazarjah …«

Rožni venec tudi med hojo ali na kolesu

Ob živem rožnem vencu v novomeški župniji gojijo še eno molitveno pobožnost za duhovne poklice: od septembra do junija družine tedensko molijo ob križu sv. Frančiška. »Ikona kroži od družine do družine, v enem letu se jih izmenja do 30. Pobožnost živi v župniji že 18. leto in se je močno ukoreninila,« pove župnik p. Krizostom, ki v zadnjih letih veliko moli tudi med hojo ali na kolesu. »Z desetko se povežem z molivci živega rožnega venca, Bogu sem hvaležen zanje, želim pa si, da bi se jih nam pridružilo še več. Leta niso omejena – ne zgornja ne spodnja.« Kdor bi se želel pridružiti, najde informacije in molitveni kartonček v vsaki reviji Brat Frančišek v novi rubriki Žetev.
_ _ _

*Celoten pogovor si preberite v tedniku Družina (17/2021).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*