P. Federico Lombardi se poslavlja od Radia Vatikan, kjer je preživel 25 let, zadnjih deset let kot glavni direktor. V prvem delu pogovora za Radio Vatikan, predstavljenem včeraj, je spregovoril o svojih spominih, v drugem delu pa predstavlja predvsem svoj pogled na reformo vatikanskih medijev.

Reforma je po njegovem mnenju nujna in jo je potrebno pogumno uresničiti, v zavesti in spoštovanju nove kulture in novih tehnologij, ki zaznamujejo razvoj komunikacij. Radio Vatikan je v svet digitalne in multimedijske komunikacije vstopil v drugi polovici devetdesetih let, odtlej pa ne predstavlja več le avdio programov. Med drugim ima večjezično spletno stran, prisoten je tudi v družbenih omrežjih, iz enosmerne komunikacije je prešel k interakciji.

Že leta 2006 ob 75. obletnici ustanovitve Radia Vatikan je p. Lombardi poudaril, da ne gre več za »radio v ozkem pomenu besede«, temveč za »pomemben večjezični in večkulturni center proizvajanja informacij in poglobitev, ki svoje usluge širi s tehnologijami in najprimernejšimi oblikami za dosego občinstva na različnih delih sveta«. P. Lombardi ima »ime Radio Vatikan« sicer rad, saj izraža sijajno zgodovino, vendar ga v zadnjem času doživlja kot »neke vrste past«, ker je »vir dvoumnosti«. Zato meni, da bi bilo dobro to ime preseči, kar se bo z reformo tudi zgodilo.

Reforma vatikanskih medijev, poudarja p. Lombardi, je »nedvomno dobrodošla«. Biti pa mora celostna, udejaniti jo je potrebno v kontekstu preučitve. Vsak izmed medijev se je namreč porodil iz zgodovine, ločeno od drugih. Glede na to, da smo vstopili v svet multimedialnosti in digitalnega zbliževanja, pa je sedaj treba iti naprej. Prav je tudi, dodaja p. Lombardi, da odgovornost prevzamejo mlajše osebe, bolj odprte in prepričane o možnostih novega.

Kar zadeva gospodarski prihranek, ki naj bi ga reforma prinesla, p. Lombardi poudarja, da se varčevanje ne začenja z današnjim dnem. Število osebja na radiu se zmanjšuje že vse od leta 2003, in sicer brez odpuščanja. Nadaljnji prihranek je mogoč z že začetim zmanjševanjem oddajanja preko kratkih valov in racionalizacijo ter dobrim usklajevanjem posameznih dejavnosti. Radio je denimo že doslej zagotavljal znatno količino različnih uslug, ki niso bile omejene na zgolj radijsko produkcijo in oddajanje. Med drugim je omogočal produkcijo in razširjanje zvoka med vsemi slovesnostmi in dogodki v Vatikanu. V kontekstu reforme bodo vse te usluge reorganizirane, a če se jih želi ohraniti, bo ostala tudi potreba po osebju in potrebnih orodjih. Stroški bodo torej ostali in ne sme se slepiti, da se da storiti veliko več, pravi p. Lombardi: »Komunikacija stane in bo še naprej stala, toda prav in nujno je vlagati vanjo, sicer bo reforma prisiljena ostati v pretesni kletki.«

Naslednji korak reforme vatikanskih medijev predvideva vključitev Radia Vatikan in Vatikanskega televizijskega centra (CTV). P. Lombardi, ki je bil enajst let tudi direktor televizije, obe ustanovi dobro pozna. Sodelovanje med njima obstaja od nekdaj. Njuna združitev je po njegovih besedah povsem »naravna«, saj v skoraj vseh državah poznamo »radiotelevizijo«. P. Lombardi nazadnje izraža še svoje prepričanje, da je med izzivi reforme prav združevanje in usklajevanje različnih ustanov, ne da bi jih pri tem obtežili ali se zapletali.

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet