Vatikan je potrdil načrtovano predajo dokumentov iz obdobja vojaške diktature v Argentini (1976-1983). Dokumente je najprej potrebno katalogizirati, v prihodnjih mesecih pa bodo na razpolago v raziskovalne namene, kot je včeraj potrdil vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi.



Glavni tajnik Argentinske škofovske konference, škof Carlos Malfa, je odprtje vatikanskih arhivov iz časa vlade argentinske hunte napovedal že minuli konec tedna. Pri dokumentih gre predvsem za pisma svojcev izginulih, ki so prosili katoliško Cerkev, naj se pri vojski zavzame za njihove ugrabljene sorodnike. Tedanje vodstvo katoliške Cerkve v Argentini pogosto obtožujejo, da je prikrivala zločine vojaške diktature.

Pred tednom dni je tudi vlada Združenih držav Amerike napovedala objavo dokumentov iz vojaških in tajnih arhivov. V Argentini so ugrabili in umorili okoli 10.000 nasprotnikov režima in njihovih podpornikov. Organizacije za varstvo človekovih pravic govorijo celo o 30.000 žrtvah in Združene države Amerike obtožujejo, da so podpirale vojaške diktature v Latinski Ameriki.

Papež Frančišek, ki prihaja iz Argentine, kot provincial jezuitov sicer ni javno nasprotoval vojaški hunti, po navedbah Nobelovega nagrajenca za mir Adolfa Pereza Esquivela pa je skrbel za tajno podporno mrežo preganjanim. Središče mreže je bil jezuitski kolegij San Miguel nedaleč od Buenos Airesa, kjer je Jorge Mario Bergoglio skrival ljudi in jih sobratom predstavljal kot semeniščnike ali študente na duhovnih vajah. Svoje zveze je kasnejši papež uporabil tudi za to, da je ljudem pomagal pobegniti v tujino.

Po Bergoglievi izvolitvi za papeža marca 2013 so se v njegovi domovini pojavili očitki, da si je med vojaško diktaturo premalo prizadeval za preganjane. Takrat mučeni jezuit Franz Jalics ga je celo obtožil sokrivde pri njegovem zaprtju. Kasneje je Jalics obtožbe umaknil in današnjega papeža v celoti razbremenil, kasneje pa je priznal, da je bil sam žrtev povsem napačnih informacij.

Papež Frančišek je leta 2010 kot nadškof v Buenos Airesu dejal, da si je med vojaško diktaturo prizadeval za ogrožene semeniščnike in duhovnike. Večkrat je govoril z voditeljema hunte generaloma Jorgejem Videlo in Emiliem Massero in prosil milosti za zapornike.

Vir: Kathpress
Foto: splet