Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

P. Martin Kmetec po napadu na cerkev v Carigradu: Marija je rešila življenje svojih otrok

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 31. 01. 2024 / 08:24
Oznake: Cerkev, Svet
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 10.02.2024 / 10:20
Ustavi predvajanje Nalaganje
P. Martin Kmetec po napadu na cerkev v Carigradu: Marija je rešila življenje svojih otrok
Slovenski misijonar Martin Kmetec trenutno deluje na območju Izmirja, tretjem najbolj naseljenem mestu v Turčiji. FOTO: Tatjana Splichal

P. Martin Kmetec po napadu na cerkev v Carigradu: Marija je rešila življenje svojih otrok

V nedeljo nas je pretresla vest o terorističnem napadu na Marijino svetišče v Carigradu, po katerem je turška policija aretirala državljana Tadžikistana in Rusije, osumljenca pa naj bi bila povezana s skrajno skupino Islamska država. V napadu je življenje izgubila ena oseba. V katoliški skupnosti tamkajšnje minoritske cerkve, kjer je pred imenovanjem za nadškofa deloval p. Martin Kmetec, so pretreseni.

Slovenski misijonar na zadnji napad na cerkev gleda z veliko žalostjo, ob tem pa poudarja, da je šlo za pravi čudež: »Marija je rešila življenje svojih otrok.« Prepričan je, da njegovi sobrati minoriti zaradi napada ne bodo zaprli cerkve.

Preden ste bili imenovani za nadškofa metropolita v Izmirju, ste delovali v minoritski cerkvi v predelu mesta Büyükdere, severno od mestnega središča, kjer je prišlo do terorističnega napada. S kakšnimi občutki ste spremljali vest o napadu? Kakšen je bil odziv vaših sobratov? 

Vsekakor sem bil pretresen. Nisem mogel verjeti. Prevzela me je globoka žalost. Izredno pomenljıvo je, da je žrtev tega napada musliman – alevit, ki je v bistvu preprečil tragedijo, saj bi bila v nasprotnem primeru verjetno pobita večina navzočih. Obenem pa je to tudi čudež, saj se je enemu od zločincev pokvarilo orožje. To dejstvo je oba spravilo v negotovost in sta zbežala. Imela sta jasen namen: streljati vse povprek. Marija je rešila življenje svojih otrok. Ta stavek izraža tudi prepričanje in odziv mojih sobratov, ki ne mislijo zapreti cerkve. V kotu samostanskega vrta je kapela, v kateri stoji kip Matere Božje. Original tega kipa je na Brezjah. Z dovoljenjem bratov frančiškanov sem dal narediti odlitek in kip spravil v Turčijo. Pred leti pa sem na mestu, kjer stoji kapela, v sveži beton zakopal svetinjico Brezmadežne in sem jo z vsem srcem prosil, naj varuje naš samostan. In tako je bilo tudi tokrat.

Kakšen je bil odziv turških oblasti na zadnji napad?

Takoj se je odzval predsednik republike Recep Tayyip Erdogan, ki je telefoniral župniku p. Antonu Bulaiu, mu izrekel sožalje in ga potolažil, obenem pa obljubil, da bodo storili vse potrebno, da se najdejo storilci. Samostan so obiskali predstavniki mesta, strank, različni župani in pomembni predstavniki civilnih oblasti v Istanbulu.

Ali je imel napad kakšen odmev v turških medijih? So ti o njem poročali?

Napad je imel močan odmev v medijih. Vsi turški mediji so poročali o napadu.

Se zaradi zadnjega napada počutite manj varno? 

Osebno se ne čutim vznemirjenega. Enkrat bo treba oditi, v molitvi Oče naš molimo: 'in ne vpelji nas v skušnjavo'. Edino tega se je bati: da ne bi ostali prepuščeni skušnjavi obupa v trpljenju in temi. Vsekakor pa sem opozoril našo skupnost, naj bodo vsi previdni in naj skrbijo za varnost med mašami.

Kako sicer ocenjujete trenutno raven dialoga med kristjani in muslimani oz. kako sobivate kristjani in muslimani v Turčiji? 

Moram jasno povedati, da ta napad nima zveze z odnosom med muslimani in kristjani v Turčiji. Vsaj na splošno ne. Gre za nasilno izkazovanje moči, za provociranje, za mednarodne zarote. Odgovornost za napad je prevzel ISIS. Kakšni so njihovi cilji, je bolj ali manj znano. Gotovo je v ozadju takšnega dejanja tudi zastraševanje. Tisti, ki so ta atentat načrtovali, pa tudi tisti, ki so ga izvedli, želijo ustvariti svoj svet, ki temelji na moči in nasilju, v bistvu na zlu.

Teroristični napadi in grožnje so žal postali stalnica tudi na evropskih tleh. Kako gledate nanje?

Obstajajo ideologije islamizma, ki temeljijo na fundamentalistični interpretaciji Korana in islama, kar pomeni, da mora svet postati podrejen volji določenih posameznikov ali skupin, ki si prilaščajo pravico, da z nasiljem urejajo svet.

Kakšen je sicer vsakdanji življenjski utrip krščanske skupnosti v Izmirju in kako velika je? 

Skupnost v Izmirju živi od upanja in vere v Jezusa Kristusa. Zelo malo nas je, manj kot pet tisoč. Vsakdo živi in dela v svojem okolju, srečujemo se ob nedeljah in praznikih za obhajanje maš, pri molitvah in v skupinah. Srečujemo se pri skupnem delu za karitativno pomoč in pa seveda pri obnavljanju cerkva in vseh stavb, ki so stare ali pa poškodovane od potresa leta 2023.

Kako pa doživljate vojno v Gazi in kako se odraža v vsakdanjem življenju turške javnosti? 

Vojna v Gazi je velika tragedija in obupna zmota, z obeh strani. Vsekakor je popolnoma nespremenljivo, da se zlorablja in pobija civilno prebivalstvo. Strahotne posledice te vojne bodo ostale v dušah otrok in mladih, ki bodo zaznamovani vse življenje, seveda če bodo ostali živi. Zaznamovani bodo z ranami in sovraštvom. To pa pomeni novo nasilje v prihodnosti, ki se bo pokazalo tudi v Evropi in drugod. V Turčiji je veliko protestov v podporo Palestincem, sicer pa ta vojna povečuje ekonomsko krizo.

Nalaganje
Nazaj na vrh