V italijansko govorečem prostoru že slabo leto izjemno odmeva knjiga p. Marka Rupnika Arte della vita, ki jo je izdala založba Lipa iz Rima, danes pa so se knjige Umetnost življenja množično razveselili tudi slovenski bralci. Knjigo – prevedla jo je Katarina Anželj, besedilo pa pregledala Nataša Govekar – sta danes po maši na srečanju prijateljev Centra Aletti v cerkvi na Žalah v pogovoru predstavila avtor p. Marko Rupnik in Tone Rode, direktor založbe Družina, ki je knjigo izdala v novi zbirki Sol zemlje.

Rode: »Knjiga je zgoščen program za življenje vsakega kristjana«

Knjiga na več kot 230 straneh s preprosto strukturo in dostopnim jezikom ter zgoščenimi mislimi je zasnovana »okoli treh pomembnih trenutkov, ki branju dajo življenjskost, povezujejo misel z življenjem«, je uvodoma dejal voditelj pogovora Tone Rode. Prvi trenutek je pogovor glavne junakinje, nevrokirurginje Nataše z duhovnim vodjo menihom Bogoljubom, drugi trenutek je pogovor Nataše z dvema duhovnikoma, enim pravoslavnim in drugim grškokatoliškim iz Ukrajine, tretji trenutek pa pogovor p. Vasilija, najglobljega Bogoljubovega učenca, s tema dvema Ukrajincema.

»P. Rupnik ni napisal filozofske razprave, ampak je svoje bogate misli umestil v pogovor, v življenje. Napisal je zgoščen življenjski program za posameznega kristjana pa tudi za Cerkev. Knjiga vsebuje vse od praktičnih napotkov za življenje kristjana do kritičnega pogleda, sedanjega stanja filozofije in teologije ter vse do ključnih izhodišč za novo evangelizacijo. Knjiga, ki te posrka in ogreje za ključna vprašanja vsakega kristjana, vsakega človeka,« je dejal Rode in ob izhodišču prvega poglavja v knjigi, ki govori o vzgoji in oblikovanju osebnosti, za uvod postavil p. Rupniku provokativno vprašanje: Kaj je to dobro živeti?


Rupnik: »Knjigo sem pisal več let«

Da je knjigo napisal zato, ker smo danes na točki, ali bomo še ponudili človeku sodobnega časa življenje, ker človek drugega kot življenja ne potrebuje in ne išče, je dejal p. Rupnik in povedal, da je knjigo pisal več let, vsebino pa je nabiral »pri mnogih, ki ste danes tukaj v cerkvi«. Povedal je še, da je na svoji duhovniški poti srečal, obiskoval, spremljal mnoge družine, kjer je našel »otipljivo ljubezen«.

»Ko sem na obiskih v hišah gledal, kako sem bil postrežen. Kako je mati prinesla, kar je pripravila. Kako je položila predme. S kakšnim pogledom me je pogledala, ko je prinesla. S kakšnim tihim ponosom je mož gledal, ko je to spremljal. Vse to sem videl. In to je življenje. Od vas sem se učil lepote in življenja. V to knjigo sem spravil tako življenje. Kot čebela nabira med po cvetovih, sem poiskal zrnca luči in sonca v današnjem času in to spravil skupaj, vsemu pa dal teološko ozadje.«

Rupnik: »V knjigi sem pokazal, kako se uči duhovnega življenja in kako sem se tega sam učil od p. Špidlika.«
Še bolj konkretno ozadje nastajanja knjige je zaupal p. Rupnik v pogovoru: Ko je umrl p. Špidlik, ki je 20 let pridigal, napajal z božjo modrostjo člane ekipe v Centru Aletti, je njegovo nalogo pridiganja prevzel on. »Skupaj sem želel zbrati stvari, kar sem se učil od duhovnega življenja p. Špidlika. Kako sem ponavljal, kar je on povedal, kako sem ga vpraševal, če sem pravilno razumel – to, kar dela nevrokirurginja Nataša s patrom Bogoljubom v knjigi. Pokazal sem s knjigo, kako se duhovnega življenja uči.«

Že odnos med p. Rupnikom in kardinalom Špidlikom je bilo svojevrstno pričevanje: kjerkoli sta se pojavila, so ljudje razumeli, da se imata rada in da se miselno duhovno ujemata. »V svetu, kjer želi vsak nekaj po svoje, se je to zdelo čudežno,« je dejal p. Rupnik, ki ga je v nadaljevanju Tone Rode z vprašanji izzival o tem, kako se učimo prehranjevati, oblačiti, obnašati, opremljati stanovanje, spraševal ga je o krščanski ekologiji, o umiranju, pa tudi o umetnosti in novi evangelizaciji.

Po dobri uri pogovora v polni cerkvi na Žalah je p. Rupnik podpisoval knjige – skoraj tristo izvodov je že prvi večer, ko je knjiga prišla iz tiskarne, dobilo prostor v domovih slovenskih bralcev.


Več o vsebini pogovora bomo objavili v novi številki Družine.