Na spletni strani collegeofcardinalsreport.com/ pa so vendarle pripravili izbor imen, ki tako v Rimu kot v svetu trenutno vzbujajo največ pozornosti. Po zgledu spletnega portala Crux bomo nekatere izmed njih v teh dneh po abecednem redu podrobneje predstavili na naši spletni strani. Afriškemu predstavniku kardinalu Ambongu sledi škof Stockholma Anders Arborelius.

Kardinal Anders Arborelius

»Želim izpostaviti […] človeka, ki je zgled vodenja: kardinal Anders Arborelius. Ničesar se ne boji. Pogovarja se z vsemi in ni proti nikomur. Vedno si prizadeva za pozitivno. Prepričan sem, da lahko človek, kot je on, pokaže pravo pot, po kateri moramo stopati,« je papež Frančišek dejal v pogovoru z uredniki evropskih jezuitskih revij leta 2022.

Kardinal Anders Arborelius je škof Stockholma, edine katoliške škofije na Švedskem, ki obsega celotno državo. Rodil se je 24. septembra 1949 v Sorengu v Švici, vzgojen je bil v luteranski družini, odraščal pa je v Lundu na Švedskem. V katolištvo se je spreobrnil v Malmöju leta 1969, ko je bil star 20 let, in se leta 1971 pridružil redu bosonogih karmeličanov v Norrabyju. Šest let pozneje je v Belgiji izrekel večne zaobljube, duhovniško posvečenje je prejel 8. septembra 1979 v Malmöju.

Kardinal Arborelius je magistriral iz sodobnih jezikov na univerzi v Lundu, teologijo in filozofijo je študiral v Bruggeju in Rimu.

Sodobni jeziki, teologija in filozofija

Papež Janez Pavel II. je Arboreliusa decembra 1998 imenoval za stockholmskega škofa, s čimer je ta postal prvi švedski katoliški škof po reformaciji. Vse odtlej je verjetno najvidnejši katoličan na Švedskem, saj je že skoraj tri desetletja edini švedski ordinarij. V letih med 2005 in 2015 je bil predsednik Škofovske konference Skandinavije, leta 2015 pa je bil izvoljen za njenega podpredsednika. Med 2002 in 2009 je bil tudi član predsedstva Papeškega sveta za družino. Leta 2017 je papež Frančišek Arboreliusu podelil kardinalski naziv, kot prvemu Švedu in Skandinavcu.

Kardinal Arborelius je magistriral iz sodobnih jezikov na univerzi v Lundu, teologijo in filozofijo je študiral v Bruggeju in Rimu. Je član več vatikanskih dikasterijev, med drugim za duhovščino, škofe, vzhodne Cerkve in pospeševanje edinosti kristjanov, ter član Sveta za gospodarstvo.

Junija 2022 mu je švedski kralj podelil odlikovanje za pomemben prispevek k cerkvenemu življenju. Je avtor več knjig v švedskem jeziku, ki se osredinjajo na duhovnost in življenjepise pomembnih verskih osebnosti.

Kardinal Arborelius ima najraje tiho molitev brez besed ter uživa ob detektivskih zgodbah in kuhi. FOTO: Vatican Media

Pravovernost in pragmatičnost

Kardinal Arborelius je blag in globoko premišljujoč duhovnik, iskreno predan sveti evharistiji, zelo pravoveren glede Jezusovih naukov in izkazuje iskreno pobožnost do Božje Matere Marije. Odločno zagovarja cerkveni nauk o življenju in duhovniški celibat ter nasprotuje duhovniškemu posvečevanju žensk, odkrito je bil kritičen do nemške sinodalne poti. Neomajno podpira univerzalno veljavno in nespremenljivo naravo moralnega nauka Cerkve, posebej glede spolne etike in biološkega spola.

Pri drugih vprašanjih, kot sta medverski dialog in ekumenizem, je Arborelius nekoliko bolj pragmatičen: oboje spodbuja, nasprotuje pa možnosti, da bi nekatoličani prejemali sveto evharistijo. Tako kot mnogi njegovi rojaki je tudi on zaskrbljen za okolje, celo do te mere, da podpira mednarodni zakon proti »ekocidu«. Glede migracij podpira smernice papeža Frančiška.

Na področju bogoslužja je mnoge presenetil z udejanjanjem Traditionis Custodes, s čimer je v nekaterih župnijah ukinil obhajanje tradicionalne latinske maše. Čeprav se zaveda, da je TLM med mladino in mladimi družinami razmeroma priljubljena ter da je vir novih duhovnih poklicev, po lastnih navedbah »težko razume, zakaj bi si ljudje želeli TLM«. Odločno nasprotuje oznakam, kot so »tradicionalni« ali »liberalni« katoličani - po njegovem mnenju je to zgolj politizacija religije, ki se mu zdi »zelo nevarna«.

Navzlic družbenim nemirom, ki jih povzročata obsežno priseljevanje na Švedsko in nasilje, kardinal Arborelius ostaja zagovornik priseljevanja.

Zagovornik priseljevanja

Kljub razmahu sekularizma na Švedskem je stockhomska škofija v času Arboreliusovega škofovanja zabeležila rahlo rast števila poklicev in povečanje obiska Cerkve, k čemur je v veliki meri pripomogel obseg priseljevanja v državo. Navzlic družbenim nemirom, ki jih povzročata obsežno priseljevanje na Švedsko in nasilje, kar kardinal vedno znova obsoja, pa Arborelius ostaja zagovornik priseljevanja, vključno s številnimi muslimani, ter poziva k dialogu in večji integraciji, ne pa h kakršnim koli omejitvam glede priseljevanj.

Po besedah kardinala Arboreliusa je njegovo škofovsko geslo In Laudem Gloriae (V hvalo slave) »izraz vsega, kar sem – da slavim troedinega Boga«. Prepričan je, da je v današnjem času močno pozabljena človekova »prva dolžnost in naš privilegij«, da »častimo in slavimo Boga«: »Človek zaradi tega ni nič manjši, nasprotno, raste, postaja svobodnejši in srečnejši. Ena mojih največjih želja je pomagati ljudem, da to odkrijejo.«

Stockholmski škof slovi po tem, da se poskuša za vsako ceno izogniti morebitnim konfliktom.

Sv. Terezija Deteta Jezusa, detektivske zgodbe in kuha

Švedski kardinal priznava, da nikakor ni karierist. Ob kardinalskem imenovanju je bil iskreno presenečen, saj je sprva mislil, da gre za šalo. Odtlej pa poskuša »izkoristiti dani položaj« in ga »razumeti kot Božjo voljo«. Tisti, ki kardinala Arboreliusa dobro poznajo, ga opisujejo kot resnično krotkega in ponižnega človeka, pozornega poslušalca, ki vedno ostane miren in zvest cerkvenemu nauku, tudi ko ga recimo javno, na televiziji, izzivajo ateisti. Zaradi tega ga spoštujejo tako katoličani kot nekatoličani.

Kot se zdi, pa je ahilova peta kardinala Arboreliusa šibek slog vladanja. Po mnenju duhovnikov in laikov, ki ga dobro poznajo, je znan po tem, da se poskuša za vsako ceno izogniti morebitnim konfliktom. To naj bi privedlo do sloga vodenja, ki je v njegovem 27-letnem mandatu povzročil precejšnje težave, vključno z obtožbami o brezzračju moči okoli njega in razmeroma pogostimi menjavami osebja.

Kardinalova najljubša svetnica je sv. Terezija Deteta Jezusa. Najraje ima tiho molitev brez besed ter uživa ob detektivskih zgodbah in kuhi. Poleg materinščine tekoče govori angleško, špansko, francosko, nemško in nizozemsko. Na vprašanje, ali je pripravljen nekoč postati papež, je odgovoril: »Ne, tega ne morem reči. Ker je zares nestvarno. Drži pa, da ta možnost obstaja.«