Priprave na izvolitev novega papeža so se že začele: znamenita Sikstinska kapela, kjer se kardinali zberejo ob tej priložnosti, je v teh dneh zaprta za obiskovalce, kardinali pa se že več dni sestajajo na rednih srečanjih, ki so med drugim priložnost za boljše medsebojno (s)poznavanje.

Kdo vse so člani kardinalskega zbora in od kod prihajajo? Koliko izmed njih bo na prvo majsko sredo izbiralo novega rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve? In katera imena veljajo kot najbolj »papabile«, torej z najvišjo stopnjo predvidevanja, da bo eden izmed njih po uspešno zaključenem konklavu kot 267. naslednik apostola Petra pozdravil vernike z osrednjega balkona vatikanske bazilike? Statistične podatke povzemamo po spletni strani collegeofcardinalsreport.com/.

Kardinalski zbor trenutno šteje 252 članov, od tega je 134 volivcev: 107 jih imenoval papež Frančišek, 22 Benedikt XVI., 5 pa Janez Pavel II.

Kardinali v številkah

Kardinalski zbor trenutno šteje 252 članov, od tega je 134 volivcev. Ti prihajajo iz 71 različnih držav na vseh petih celinah. 107 jih imenoval papež Frančišek, 22 Benedikt XVI., 5 pa Janez Pavel II. Slednji veljajo za »veterane« konklava: to so francoski kardinal Philippe Barbarin, hrvaški kardinal Josip Bozanić, madžarski kardinal Péter Erdő, kardinal Vinko Puljić iz Bosne in Hercegovine ter kardinal Peter Turkson iz Gane.

18 jih prihaja z afriške celine, 23 iz Azije, 52 iz Evrope, 20 iz Severne in Srednje Amerike, 4 iz Oceanije in 17 iz Južne Amerike. Slovenci imamo enega kardinala: Franc Rode je kardinalske časti prejel marca 2006, vendar je že presegel starostno mejo kardinalov volivcev. Slovenskih korenin pa je tudi argentinski kardinal Vinko Bokalič Iglič, ki je bil v kardinalski zbor sprejet decembra 2024.

Prvič bodo v konklavu dvanajst narodov zastopali njihovi domači kardinali volivci.

Prvič bodo v konklavu dvanajst narodov zastopali njihovi domači kardinali volivci. To so: Chibly Langlois s Haitija, Arlindo Furtado Gomes z Zelenortskih otokov, Dieudonné Nzapalainga iz Srednjeafriške republike, John Ribat s Papue Nove Gvineje, Sebastian Francis iz Malezije, Anders Arborelius s Švedske, Jean-Claude Hollerich iz Luksemburga, kardinal Virgilio do Carmo da Silva iz Vzhodnega Timorja, William Seng Chye Goh iz Singapurja, Adalberto Martínez Flores iz Paragvaja, Stephen Ameyu Martin Mulla iz Južnega Sudana in kardinal Ladislav Nemet iz Srbije.

V celotnem kardinalskem zboru je 18 kardinalov starih 60 let in manj, več kot osemdeset let šteje 118 kardinalov, kar pomeni, da v konklavu ne sodelujejo več, še vedno pa so lahko izbrani za novega Petrovega naslednika. Med volivci jih 27 deluje v rimski kuriji, 82 v škofijah, 25 pa je že upokojenih. Najmlajši volivec je 45-letni avstralski kardinal ukrajinskega rodu Mikola Bychok, najstarejši pa 79-letni Španec Carlos Osoro Sierra.

V ožjem izboru za »papabile« je trenutno 12 kardinalov.

Kdo velja za »papabile«?

Na spletni strani collegeofcardinalsreport.com/ v ožjem izboru za »papabile« navajajo 12 kardinalov, ki jih predstavljamo po abecednem redu:

1. kardinal Fridolin Ambongo Besungu (65), nadškof Kinšase (DR Kongo)
2. kardinal Anders Arborelius (75), škof Stockholma (Švedska)
3. kardinal Jean-Marc Aveline (66), nadškof metropolit Marseilla (Francija)
4. kardinal Charles Maung Bo (76), nadškof Jangona (Mjanmar)
5. kardinal Willem Eijk (71), nadškof metropolit Utrechta (Nizozemska)
6. kardinal Péter Erdő (72), nadškof metropolit Esztergoma-Budimpešte (Madžarska)
7. kardinal Pietro Parolin (70), vatikanski državni tajnik v Frančiškovem pontifikatu (Italija)
8. kardinal Pierbattista Pizzaballa (60), latinski patriarh Jeruzalema (Jeruzalem)
9. kardinal Albert Malcolm Ranjith (77), nadškof metropolit Colomba (Šrilanka)
10. kardinal Robert Sarah (79), nekdanji prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov (Gvineja)
11. kardinal Luis Antonio Tagle (67), proprefekt za področje prve evangelizacije pri Dikasteriju za evangelizacijo (Filipini)
12. kardinal Matteo Zuppi (69), nadškof Bologne in predsednik Italijanske škofovske konference (Italija)

Poleg naštetih je v nekoliko širšem izboru še deset imen: kardinal Angelo Bagnasco (82, Italija), kardinal Stephen Brislin (68, Južna Afrika), kardinal Raymond Leo Burke (76, Združene države Amerike), kardinal Fernando Filoni (79, Italija), kardinal Kurt Koch (75, Švica), kardinal Gerhard Ludwig Müller (77, Nemčija), kardinal Marc Ouelet (80, Kanada), kardinal Mauro Piacenza (80, Italija), kardinal Daniel Fernando Sturla (65, Urugvaj) in kardinal José Tolentino de Mendonça (59, Portugalska).

V naslednjih dneh do konklava bomo nekatere izmed kardinalov »papabile« podrobneje predstavili tudi na naši spletni strani.

Kardinal Becciu na rekviemu za papeža Frančiška. FOTO: Vatican Media

Kardinal Becciu ne bo vstopil v konklave

Kardinal Angelo Becciu je danes sporočil, da bo upošteval voljo pokojnega papeža Frančiška in se ne bo udeležil konklava za izvolitev novega Petrovega naslednika. Po navedbah vatikanskih medijev je svojo odločitev sprejel »za dobro Cerkve« ter »da bi prispeval k občestvu in mirnosti konklava«.

V izjavi za javnost je zapisal: »Ker mi je mar za dobro Cerkve, ki sem ji služil in ji bom še naprej služil z zvestobo in ljubeznijo, ter da bi prispeval k občestvu in mirnosti konklava, sem se odločil v pokorščini sprejeti, kot sem to vedno storil, voljo papeža Frančiška, da ne vstopim v konklave, čeprav ostajam prepričan o svoji nedolžnosti.«

76-letni kardinal Becciu je najvišji vatikanski uradnik, ki so mu sodili zaradi finančnega kriminala.

Spomnimo, da je vatikansko sodišče konec leta 2023 po dolgotrajnem sodnem postopku kardinala Becciuja obsodilo na pet let in pol zaporne kazni zaradi poneverbe in goljufije vatikanskih finančnih sredstev ter zlorabe položaja. Kardinal se je na razsodbo pritožil.

76-letni Becciu je najvišji vatikanski uradnik, ki so mu sodili zaradi finančnega kriminala. V preteklosti je bil tesen Frančiškov sodelavec. Po obsodbi je obdržal kardinalski naziv, papež Frančišek pa mu je zaradi vpletenosti v finančni škandal že leta 2020 odvzel vse s tem nazivom povezane pravice.