Na spletni strani collegeofcardinalsreport.com/ pa so vendarle pripravili izbor imen, ki tako v Rimu kot v svetu trenutno vzbujajo največ pozornosti. Po zgledu spletnega portala Crux bomo nekatere izmed njih v teh dneh po abecednem redu podrobneje predstavili na naši spletni strani. Nadškofu Marseilla Jean-Marcu Avelinu sledi madžarski kardinal Péter Erdő.

Kardinal Péter Erdő

Kardinal Péter Erdő, najstarejši od šestih otrok, je rasel v verni družini, v kateri je bila po njegovih besedah vera »vtkana v platno našega življenja«. Odraščal je v času komunizma in ko je imel štiri leta, je bila njegova družina prisiljena zbežati brez kakršnega koli imetja, potem ko je leta 1956 okupator požgal njihovo družinsko hišo. Zaradi svoje vere je nato doživljal različne stopnje diskriminacije.

Mladega Petra je že kot ministranta začela privlačiti »Božja stvarnost«, ki je njegovemu življenju dala smisel in smer. Po dolgotrajni molitvi je vstopil v semenišče, saj je verjel, da je pomoč ljudem pri zveličanju tako pomembna, da ji je treba posvetiti vse svoje življenje.

Po prejemu duhovniškega posvečenja leta 1975, kar je označil za enega od treh najsrečnejših trenutkov v svojem življenju, je kardinal Erdő dve leti služboval v župnijah, nato pa je bil poslan v Rim, kjer je leta 1980 na Papeški lateranski univerzi diplomiral iz teologije in kanonskega prava. V naslednjih letih je poučeval na različnih fakultetah za kanonsko pravo in teologijo na Madžarskem in v tujini, med drugim v Buenos Airesu, obenem pa opravljal službo cerkvenega uradnika in sodnika. V tem času je objavljal priročnike in članke o kanonskem pravu.

Madžarski kardinal poleg maternega jezika govori tudi nemško, italijansko, francosko, špansko in angleško.

Spoštovan med škofovskimi kolegi

V letih 1995 in 1996 je bil raziskovalni sodelavec na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju. Nekaj časa je bil rektor Madžarskega kolegija v Rimu, obenem pa je predaval na Gregorijanski in Lateranski univerzi. Janez Pavel II. je Erdőju leta 2000 podelil škofovsko posvečenje, leta 2003 pa ga je kot ordinarija nadškofije Esztergom-Budimpešta imenoval za primasa Madžarske. Istega leta je Erdő prejel kardinalski naziv.

Madžarski kardinal poleg maternega jezika govori tudi nemško, italijansko, francosko, špansko in angleško. Leta 2005 je bil izvoljen za predsednika Madžarske škofovske konference in istega leta za predsednika Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Spoštovanje, ki ga uživa med škofovskimi kolegi, se je pokazalo v njegovi vnovični izvolitvi v CCEE leta 2011 in imenovanju za pomoč pri nadzoru »drugega oddelka« državnega tajništva, ki je pristojen za diplomatske odnose. Od leta 2003 je sodeloval na vseh skupščinah škofovske sinode, posebno čast pa mu je papež Frančišek podelil, da je bil poročevalec na sinodah v letih 2014 in 2015. Kardinal Erdő je avtor več kot 250 člankov in 25 knjig.

Kardinal Péter Erdő s papežem Frančiškom. FOTO: Vatican Media

Velik intelektualec in omikan človek

Kardinal Péter Erdő, izoblikovan v težkih razmerah ateističnega komunizma, velja za velikega intelektualca in omikanega človeka. Kot plodovit in nadvse bran avtor je obenem tudi izvrsten učitelj ter zelo uspešen kanonist in preučevalec Svetega pisma, za kar je prejel številne nagrade, med drugim častne doktorate več ustanov, tudi Pariškega katoliškega inštituta (1996), nazadnje pa leta 2023 nagrado Vox Canonica, nagrado za ugledne kanoniste.

Rad ima postkoncilsko bogoslužje, predvsem njegov poudarek na starozaveznih berilih. Čeprav ima raje običajno obliko maše, je pripravljen dopustiti tudi tradicionalno latinsko mašo in jo podpira, če ga o tem povprašajo, ni pa javno komentiral dokumenta Traditionis Custodes in njegovih omejitev TLM.

Evharistijo in duhovništvo vidi kot tesno povezana in nasprotuje neobveznemu celibatu za duhovnike. Je zagovornik hierarhične strukture Cerkve in duhovnik s pastoralnim srcem, za katerega je bil pomen zveličanja gonilna sila za prejem duhovniškega posvečenja. Velik poudarek daje novi evangelizaciji in služenju mladim. Misijonsko delo je osrednji del njegovega pastoralnega pristopa, veliko skrb pa je pokazal tudi za krizo poklicev v Cerkvi. Število poklicev v njegovi škofiji je v času njegovega službovanja bolj ali manj nihalo.

Kardinal Erdő je previden človek, rad se izogiba tveganjem in včasih velja celo za nekoliko plašnega.

Ob imenovanju eden najmlajših kardinalov v Cerkvi

Kardinal Erdő je previden človek, rad se izogiba tveganjem in včasih velja celo za nekoliko plašnega. Pri 51 letih je bil eden najmlajših kardinalov v Katoliški cerkvi, ko ga je Janez Pavel II. leta 2003 povabil v kardinalski zbor.

Glede političnih vprašanj, kot je recimo priseljevanje, vprašanje, s katerim se Madžarska sooča že nekaj let, kardinal zagovarja uravnotežen pristop, saj priznava pravico do migracije, obenem pa se zaveda nevarnosti vključevanja beguncev, ne da bi pri tem ogrozil politično stabilnost. Po njegovem mnenju je treba najti pravo ravnovesje med solidarnostjo in usmiljenjem. Kardinal je zaskrbljen zaradi preganjanih kristjanov (»V njih vidimo Kristusove učence«), vendar ima do islama večinoma blagohoten pogled. Erdő ima zelo pozitiven odnos do Pravoslavne cerkve in goreče podpira dialog z nekrščanskimi religijami, pri čemer poudarja vrednost Dignitatis Humanae, izjave o človekovem dostojanstvu. Njegov poudarek na edinosti in njegova vloga mostu med Vzhodom in Zahodom sta utrdila njegov položaj pomembnega cerkvenega voditelja.

Kardinal Erdő je veliko let svojega duhovništva preživel kot učitelj in ta poklic izredno ceni. Pogosto poudarja pomen osebnega odnosa s Kristusom, kar se mu zdi pomembno za Cerkev, ki se sooča s hudo krizo zaradi sekularizma in relativizma. Trdno zagovarja obstoj naravnega prava, izkušnja s komunizmom pa ga je naučila, kako pomembno vlogo lahko religija odigra pri zapolnjevanju praznine, ki jo je pustil propad politične ideologije. Prepričan je, da le osebni odnos s Kristusom prinaša resnično svobodo in srečo.

Madžarski kardinal odločno zagovarja človeško življenje in je zelo naklonjen marijanski pobožnosti.

Glavna spodbuda za duhovništvo

»Če je vera najpomembnejša stvar v življenju, potem so služenje veri drugih, posredovanje vere, poučevanje vere in še posebej darovanje bogoslužij največje stvari v življenju,« je madžarski kardinal dejal avgusta 2024. Pomagati pri »zveličanju drugih« je po njegovih besedah »pomembna in koristna naloga«. »To je glavna spodbuda, ki sem jo čutil že kot mlad fant,« je pojasnil: »In tako sem postopoma prišel do odločitve, da vstopim v semenišče.«

Kardinal Erdő zanika univerzalizem, idejo, da so vsi samodejno zveličani, kljub temu pa verjame, da smo lahko vsi zveličani. Navsezadnje, tako kardinal, lahko človeštvo najde pot do Boga le po Jezusu Kristusu. Cerkveni dostojanstvenik se zavzema za pastoralno spremljanje »znova civilno poročenih« ločencev, vendar le, če »ni dvoma« o cerkvenem nauku o nerazvezljivosti zakona. Odločno nasprotuje sprejemanju istospolnih zvez, vendar podpira pastoralno podporo tistim, ki trpijo zaradi istospolne privlačnosti. Odločno zagovarja človeško življenje in je zelo naklonjen marijanski pobožnosti.

Kardinal, ki občuduje papeža Pavla VI., je bil pri srcu pokojnemu avstralskemu kardinalu Georgeu Pellu, ki je v madžarskem sobratu videl zelo primernega Petrovega naslednika, nekoga, ki bi lahko predvsem obnovil vladavino prava v Vatikanu po Frančiškovem pontifikatu.