Na spletni strani collegeofcardinalsreport.com/ pa so vendarle pripravili izbor imen, ki tako v Rimu kot v svetu trenutno vzbujajo največ pozornosti. Po zgledu spletnega portala Crux bomo nekatere izmed njih v teh dneh po abecednem redu podrobneje predstavili na naši spletni strani. Stockholmskemu škofu Andersu Arboreliusu sledi nadškof metropolit Marseilla Jean-Marc Aveline.

Kardinal Jean-Marc Aveline

Kardinal Jean-Marc Noël Aveline, nadškof Marseilla in domnevni »favorit« papeža Frančiška za njegovega naslednika, je prijeten, nekoliko nepravoverno usmerjen duhovnik visokega ugleda, ki se zavzema za vprašanja migracij in medverskega dialoga.

Izhaja iz družine t. i. pieds-noirs, etno-kulturnega ljudstva francoskega in drugega evropskega porekla, ki se je naselilo v Alžiriji, ko je bila država pod francosko kolonialno oblastjo. Rodil se je 26. decembra 1958 v alžirskem mestu Sidi bel Abbès, v katerem je bil nekoč sedež francoske tujske legije.

Leta 1962, ko je bil star komaj štiri leta, je bil skupaj s svojimi vrstniki prisiljen v izgnanstvo, potem ko je Alžirija po krvavi vojni postala neodvisna. Kot vsi, ki so se vrnili v svoje izvorne države, so tudi Avelinovi tavali od hotela do hotela in se nazadnje leta 1965 naselili v Marseillu. Zaradi travmatičnega otroštva je Aveline vse življenje ohranil posebno skrb za migrante in občutljivost za vprašanje izgnanstva. Leta 1975 je v Marseillu opravil maturo, dve leti pozneje pa je vstopil v semenišče v Avignonu. Bogoslovni študij je zaključil v Parizu, pozneje je študiral na Pariškem katoliškem inštitutu in diplomiral iz svetopisemske grščine in hebrejščine ter teologije. Obenem je na Sorboni študiral filozofijo.

Avelinovo delovanje je pritegnilo pozornost Benedikta XVI., ki ga je leta 2008 imenoval za člana Papeškega sveta za medverski dialog.

Izobraževanje in dialog

Ljudje, ki so mu blizu, Avelina opisujejo kot »izjemno inteligentnega«, po naravi zelo dobrega, pronicljivega in nekoliko zapletenega značaja.

Kardinal Aveline je duhovniško posvečenje prejel 3. novembra 1984 v marsejski nadškofiji. V tem času se je spoprijateljil s kardinalom Rogerjem Etchegarayem, tedanjim marsejskim nadškofom, ki je imel Avelina za svojega »duhovnega sina«. Študij teologije je nadaljeval do doktorata in leta 2000 zagovarjal disertacijo o kristologiji religij.

Kot izobražencu mu je izobraževanje še posebej pri srcu: rdeča nit njegove poklicne poti so predvsem visoko šolstvo in univerzitetne raziskave. Kot predavatelj je deloval v medškofijskem semenišču v Marseillu. Leta 1992 je na pobudo kardinala Roberta Coffyja, tedanjega marsejskega nadškofa, ustanovil Institut de Science et Théologie des Religions (ISTR) v Marseillu, ki ga je vodil do leta 2002. Poslanstvo inštituta je postaviti krščansko vero v kontekst »pluralnosti kultur in religij« ter skozi sredozemsko lečo teologijo vabi, naj bo »teologija sprejemanja in dialoga«. Njegovo delovanje je pritegnilo pozornost Benedikta XVI., ki ga je leta 2008 imenoval za člana Papeškega sveta za medverski dialog.

Kardinal Aveline je uspel prepričati papeža Frančiška, da je pripotoval v Francijo.

Papežev obisk v Marseillu

Aveline je januarja 2014 prejel škofovsko posvečenje in nastopil položaj pomožnega škofa v Marseillu, leta 2019 pa je prevzel vodenje nadškofije. Papež Frančišek mu je kardinalski naziv podelil na konzistoriju avgusta 2022, s čimer je Aveline postal peti francoski kardinal volivec.

Septembra 2023 mu je uspelo nekaj, pri čemer so bili njegovi bratje v škofovstvu dotlej neuspešni: prepričal je papeža Frančiška, naj obišče Francijo - ne, kot je Frančišek rad poudarjal, dežele kot take, pripotoval pa je na srečanje s sredozemskimi škofi in mladimi v Marseillu. Za kardinala je bil za obisk izjemno pomemben, saj je prepričan, da so vprašanja, povezana s sredozemskim območjem, odločilna za prihodnost vsega sveta.

2. aprila 2025 je bil kardinal Aveline izvoljen za novega predsednika Francoske škofovske konference, položaj bo uradno prevzel 1. julija.

Nasmejani, nekoliko razmršeni in razigrani Aveline malce spominja na Janeza XXIII. FOTO: Vatican Media

»Najljubši prelat papeža Frančiška«

Francoski mediji, tako katoliški kot vsi drugi, so kardinala Avelina pogosto predstavljali kot najljubšega prelata papeža Frančiška. Med francoskimi škofi naj bi bil najbolj »bergoglianski«: v prid temu je govorilo njegovo skromno poreklo, pa tudi nenehna skrb za »obrobje« v nadškofiji Marseille - mestu, za katerega sta značilna sredozemska lega in odprtost v svet skupaj z veliko pretočnostjo prebivalstva. V Vatikanu naj bi se redno srečevala tudi zunaj uradnih avdienc.

Aveline je zaradi svoje osebne zgodovine zelo občutljiv za vprašanji migrantov in medverskega dialoga. Njegovi pogledi na dialog med verstvi so precej podobni Frančiškovim: izogibanje prizadevanjem za spreobrnjenje in namesto tega raje poudarjanje »skrivnosti« pluralnosti verstev, izkušenj in prijateljstva, kar je vse pomembnejše od teoloških formul.

Pri nekaterih najspornejših vprašanjih, ki bi lahko v Cerkvi sprožila ostre polemike – posvečevanje žensk, vprašanje duhovniškega celibata, dostop do obhajila za znova civilno poročene ločene - kardinal Aveline ohranja previdno držo in ne želi zavzeti jasnega stališča v eno ali drugo smer. O občutljivih vprašanjih raje ne razpravlja in ne razkriva svojih političnih nagnjenj. Zdi se precej odprt človek, ki pa je naklonjen iskanju soglasij.

Kardinal Aveline rad moli in v svoji nadškofiji velja za »priljubljenega pastirja«, za človeka »zdrave pameti«.

»Janez XXIV.«?

Predvsem »napredni« katoličani so nad Avelinom navdušeni: v nekaterih francoskih katoliških krogih je znan kot »Janez XXIV.«, pri čemer nimajo v mislih zgolj reformnega duha »Janeza Dobrega« in drugega vatikanskega koncila, temveč tudi dejstvo, da nasmejani, nekoliko razmršeni in razigrani Aveline tudi na videz presenetljivo spominja na Janeza XXIII.

Kardinal Aveline rad moli in v svoji nadškofiji velja za »priljubljenega pastirja«, za človeka »zdrave pameti«. Veliko mu pomenijo medčloveški odnosi in vedno išče nove načine, kako bi se povezal z ljudmi. Po mnenju kritikov je njegovo razmišljanje do neke mere »nevarno, izrazito nepravoverno in modernistično«. Kot pravijo, njegova stališča »prehajajo v nekakšno ravnodušnost in neopredeljenost ter se oddaljujejo od tradicionalnega razumevanja katoliške vere, Božjega razodetja in nujnosti Cerkve za človekovo zveličanje«.

Če bo Avelin v belem talarju stopil na osrednji balkon bazilike sv. Petra, si lahko predstavljamo, kako ga papež Frančišek zadovoljno opazuje iz nebes: večkrat je namreč namignil, da se bo njegov naslednik imenoval Janez XXIV. ...

Nov pontifikat po uhojeni poti?

Kardinal je imel dve sestri, ki pa sta obe že pokojni: Martine je umrla v starosti sedmih mesecev, Marie-Jeanne pa leta 2011 zaradi rakavega obolenja. Oba starša sta še živa in Aveline pomaga skrbeti zanju ter ju redno obiskuje. Obilico dela, ki se vsak dan zgrinja na njegova pleča, kardinal komentira z besedami: »Vsakokrat, ko se poveča teža vašega dela, podaljšajte čas za molitev.«

Kardinal Aveline, ki mu je francoski predsednik Emmanuel Macron leta 2022 podelil ugledno odlikovanje, red legije časti, bi verjetno vodil Cerkev v isti smeri kot Frančišek, vendar z bolj lahkotnim, bolj znanstvenim in manj ideološkim pridihom. Vprašanje pa je, ali bi njegovi sobratje kardinali želeli še naprej stopati po tej poti v novem pontifikatu, ki bi bil glede na njegovo razmeroma nizko starost verjetno precej dolg.

Če bo vendarle Avelin v belem talarju stopil na osrednji balkon bazilike sv. Petra, si lahko predstavljamo, kako ga papež Frančišek zadovoljno opazuje iz nebes: večkrat je namreč namignil, da se bo njegov naslednik imenoval Janez XXIV. ...