Na spletni strani collegeofcardinalsreport.com/ pa so vendarle pripravili izbor imen, ki tako v Rimu kot v svetu trenutno vzbujajo največ pozornosti. Po zgledu spletnega portala Crux bomo nekatere izmed njih v teh dneh po abecednem redu podrobneje predstavili na naši spletni strani. Madžarskemu kardinalu Pétru Erdu sledi vatikanski državni tajnik v Frančiškovem pontifikatu, kardinal Pietro Parolin.

Kardinal Pietro Parolin

Kardinal Pietro Parolin se je rodil leta 1955 v Schiavonu, mestecu z 2.500 dušami v škofiji Vicenza v severni Italiji blizu meje z Avstrijo in Švico. Njegov oče, lastnik trgovine z železnino, in mati, osnovnošolska učiteljica, sta bila oba dejavna katoličana. Ko je bil Pietro star komaj deset let, je njegov oče umrl v prometni nesreči, mati pa je ostala sama tremi otroki: Pietro ima brata, ki je danes sodnik, in sestro, prav tako učiteljico. Izguba očeta je dečku za nekaj časa spodnesla tla pod nogami.

Že zelo zgodaj je začutil klic v duhovništvo in se pri štirinajstih letih vpisal v bogoslovno semenišče v Vicenzi. Po prejemu duhovniškega posvečenja leta 1980, pri petindvajsetih letih, so ga nadrejeni poslali študirat kanonsko pravo na Gregorijansko univerzo v Rimu. V tem času se je začel usposabljati tudi za vatikansko diplomatsko službo. Po končani disertaciji o škofovski sinodi je leta 1986 začel svojo diplomatsko pot.

Po treh letih v Nigeriji je odšel na nunciaturo v Mehiko in tam pomagal znova vzpostaviti diplomatske vezi med to državo in Svetim sedežem. Leta 1992 so ga poklicali v Rim, kjer je začel delati v »drugem oddelku« državnega tajništva pod vodstvom kardinala Angela Sodana, tedanjega vatikanskega državnega tajnika. Parolin je prevzel odgovornost za diplomatske odnose s Španijo, Andoro, Italijo in San Marinom.

Pietro Parolin je bil med necerkvenimi diplomati vedno visoko cenjen kot zanesljiv in zaupanja vreden papeški predstavnik na svetovnem odru.

Vrhunski diplomat

Kardinal tekoče govori italijansko, francosko in špansko, sporazumeva se tudi v angleščini. V letih med 2002 in 2009 je bil Parolin državni podtajnik za odnose z državami: to je bil vpliven, toda manj pomemben položaj, na katerem je skrbel za odnose z Vietnamom, Severno Korejo, Izraelom in Kitajsko. Leta 2009 mu je Benedikt XVI. podelil škofovsko posvečenje in ga imenoval za nuncija v Caracasu v Venezueli. Papež Frančišek je Parolina leta 2013 imenoval za vatikanskega državnega tajnika, leta 2014 pa ga je povabil v svoj ožji svet kardinalov svetovalcev, s katerimi je pripravljal cerkveno reformo.

Pietro Parolin je bil med necerkvenimi diplomati vedno visoko cenjen kot zanesljiv in zaupanja vreden papeški predstavnik na svetovnem odru, nekdo, ki je očitno na podobni »papeški« poti kot nekdanji diplomat papež sv. Pavel VI. Dejaven je bil na področju jedrskega razoroževanja, skrbel za stike s komunističnimi državami in deloval kot posrednik v številnih pogajanjih. Posebej izurjen je za bližnjevzhodna vprašanja in geopolitične razmere na azijski celini. Imel je ključno vlogo pri vnovični vzpostavitvi neposrednih stikov med Svetim sedežem in Pekingom leta 2005 – takrat je bil ta dosežek izjemno dobrodošel, toda po mnenju nekaterih bi se lahko izkazal za njegovo Ahilovo peto. Kljub nasprotovanjem Parolin vztraja pri ohranjanju odnosov s Kitajsko in poziva k potrpežljivosti.

V letih 2016–2017 je bil kardinal Parolin deležen napadov zaradi svojega ravnanja v krizi v Malteškem viteškem redu in prisilnega odstopa njegovega velikega mojstra, Fra Matthewa Festinga. Pod vprašajem je bilo tudi Parolinovo upravljanje nekaterih vidikov vatikanskih financ – in sicer njegova vloga pri oviranju ali vsaj nespodbujanju finančnih reform. Poleg tega naj bi bil vpleten tudi v londonski nepremičninski škandal: sam sicer ni bil nikoli obtožen, nekateri njegovi sodelavci v državnem tajništvu pa so bili celo obsojeni na zaporne kazni.

Kardinal Parolin je bil vse od leta 2014 zaupanja vreden član Frančiškovega sveta kardinalov svetovalcev. FOTO: Vatican Media

Goreč zagovornik miru

Med izrednimi razmerami v obdobju koronaepidemije si je kardinal prizadeval za »sočuten globalni odziv«, obenem pa je v Vatikanu uveljavil eno najstrožjih obveznih cepljenj na svetu. Še vedno ni povsem jasno, kakšno je njegovo stališče do kontracepcije.

Parolin se je izkazal tudi kot goreč nasprotnik tradicionalnega bogoslužja, saj ga vidi kot nasprotje »nove paradigme« Cerkve, ki je decentralizirana, bolj globalna in sinodalna.

Po mnenju kritikov je kardinal Parolin modernistični naprednjak z globalistično vizijo, pragmatik, ki je pripravljen ideologijo in diplomatske rešitve postaviti pred trdne verske resnice. Podporniki pa v njem vidijo pogumnega idealista, gorečega zagovornika miru ter mojstra diskretnosti in arbitraže, ki si ne želi nič drugega kot ustvariti novo prihodnost za Cerkev v enaindvajsetem stoletju.

Parolinova šibka točka je morda pomanjkanje pastoralnih izkušenj: njegova duhovniška poklicna pot je posvečena vatikanski diplomaciji in vodilnim položajem, ne pa služenju v župniji.

Naravni naslednik papeža Frančiška?

Kardinal Parolin je eden redkih visokih uradnikov v rimski kuriji, ki se lahko pohvali, da je bil na svojem položaju skoraj ves čas Frančiškovega pontifikata. Njegov odnos s Frančiškom je imel vzpone in padce, vendar mu je pokojni papež pogosto izrazil hvaležnost in vse od leta 2014 je bil zaupanja vreden član njegovega sveta kardinalov svetovalcev.

Parolinova šibka točka je morda pomanjkanje pastoralnih izkušenj: medtem ko je v mladosti rasel v veri v domači župniji in bil dejaven kot ministrant, je bila njegova duhovniška poklicna pot posvečena vatikanski diplomaciji in vodilnim položajem, ne pa služenju v župniji.

Kot nekdo, ki si želi biti blizu ubogim ter ima tako v cerkvenem kot političnem smislu podobne poglede kot papež Frančišek, velja za njegovega naravnega naslednika, če bi si kardinali volivci želeli figuro kontinuitete, nekoga, od katerega se pričakuje, da bo nadaljeval številne, če ne vse, Frančiškove, vendar na tišji, nežnejši in bolj diplomatski način.