Pot ekumenskega približevanja med katoličani in pravoslavnimi po besedah papeža Frančiška potrebuje »nove, pogumne korake«. Težave in nesoglasja ne bi smeli predstavljati ovir na tej poti, je sveti oče zapisal v pismu carigrajskemu ekumenskemu patriarhu Bartolomeju I., ki so ga minuli petek, na praznik Janeza Zlatousta, objavili v Vatikanu. Kot kristjana in še posebej pastirja Cerkve sta »pred Bogom in zgodovino« oba odgovorna za ekumenizem.

Papeževo pismo je datirano 30. avgusta, vatikanski tiskovni urad pa ga je javnosti predstavil šele sredi septembra. Frančišek v pismu pojasnjuje, zakaj je patriarhu Bartolomeju v letošnjem juniju podaril relikvije sv. Petra. Z zgodovinskim dejanjem so bile relikvije prvega rimskega škofa prvič izročene Carigradu.

Pismo papeža Frančiška carigrajskemu nadškofu in ekumenskemu patriarhu Bartolomeju I.

Svetost, dragi brat, z globoko ljubeznijo in duhovno bližino Vam pošiljam svoje prisrčne želje milosti, miru in ljubezni v Vstalem Gospodu. V preteklih tednih sem pogosto mislil, da bi Vam pisal ter popolneje pojasnil dar nekaterih relikvij apostola Petra, ki sem jih izročil Vaši svetosti po cenjeni delegaciji ekumenskega patriarha, ki jo je vodil nadškof Job iz Telmesa, ki se je udeležil praznika svetega Petra in Pavla v rimski Cerkvi.

Vaša svetost dobro ve, da je nepretrgano izročilo rimske Cerkve vedno izpričevalo, da je bil apostol Peter po svojem mučeništvu v Neronovem cirkusu pokopan na bližnjem pokopališču vatikanskega griča. Njegov grob je kmalu postal cilj romanj za vernike z vseh koncev krščanskega sveta. Zato je dal cesar Konstantin ob apostolovem grobu sezidati vatikansko baziliko, posvečeno svetemu Petru.

Junija 1939, neposredno po svoji izvolitvi, je moj predhodnik Pij XII. določil, naj začnejo izkopavanja pod vatikansko baziliko. Dela so sprva privedla do odkritja natančnega kraja apostolovega pokopa in nato leta 1952 do odkritja – pod glavnim oltarjem bazilike – niše blizu rdečega zidu iz leta 150, pokrite s številnimi dragocenimi napisi (grafiti), vključno z napisom bistvenega pomena, ki se v grščini glasi: Πέτρος ενι. Ta niša je vsebovala okostja, ki jih moremo smiselno imeti za okostja apostola Petra. Iz teh relikvij, ki so zdaj shranjene v grobnici pod baziliko svetega Petra, je sveti papež Pavel VI. hotel shraniti devet drobcev za zasebno kapelo papeškega stanovanja v apostolski palači.

Ti deveteri koščki (odlomki) so bili položeni v relikviarij iz brona z napisom: Ex ossibus quae in Archibasilicae Vaticanae hypogeo inventa Beati Petri apostoli esse putantur: »Kosti, najdene pod vatikansko baziliko, ki veljajo za kosti svetega apostola Petra«. Prav ta relikviarij, ki vsebuje devet drobcev apostolovih kosti, sem hotel darovati Vaši svetosti in ljubljeni carigrajski Cerkvi, kateri Vi predsedujete s takšno pobožnostjo.

Premišljeval sem o naši medsebojni odločenosti, da bi skupaj hodila k popolnemu občestvu. Zahvaljeval sem se Bogu za doslej doseženi napredek – v več kakor 50 letih –, ko sta se najina častitljiva predhodnika srečala v Jeruzalemu. Spomnil sem se daru, ki ga je patriarh Atenagora poklonil papežu Pavlu VI. To je ikona, ki predstavlja brata Petra in Andreja v objemu, združena v veri in ljubezni do skupnega Gospoda. Ta ikona je na željo papeža Pavla VI. zdaj razstavljena v Papeškem svetu za pospeševanje krščanske enosti. Za nas je postala preroško znamenje ponovne vzpostavitve vidne enosti med našima Cerkvama, po kateri goreče hrepenimo, za katero molimo in delamo. Tako sem v miru, ki izhaja iz molitve, čutil, da bi veliko pomenilo, če bi nekaj odlomkov relikvij apostola Petra položili k relikvijam apostola Andreja, ki ga častite kot nebeškega zavetnika carigrajske Cerkve.

Verjamem, da mi je ta misel prišla od Svetega Duha, ki na različne načine nagiba kristjane, naj najdemo tisto popolno občestvo, za katero je molil naš Gospod Jezus na večer pred svojim slavnim trpljenjem (prim. Jn 17,21).

To dejanje hoče potrditi pot, ki sta jo prehodili naši Cerkvi, da bi se približali druga drugi. Ta pot je bila včasih zahtevna, a so jo spremljala očitna znamenja Božje milosti. Nadaljevanje te poti zahteva zlasti duhovno spreobrnjenje in obnovljeno zvestobo Gospodu, ki od nas hoče večjo zavzetost in nove, pogumne korake. Težave in nesoglasja – zdaj in v prihodnje – nas ne smejo odvrniti od naše dolžnosti in naše krščanske odgovornosti, ki jo imamo zlasti kot pastirji Cerkve, odgovornosti pred Bogom in zgodovino.

Pridružitev relikvij dveh bratov apostolov bo mogla biti tudi nenehen klic in spodbuda, da na tej poti, ki se nadaljuje, naše razlike ne bodo več ovira našemu skupnemu pričevanju in našemu oznanjevalnemu poslanstvu v služenju človeški družini, ki danes skuša zgraditi zgolj svetno prihodnost, prihodnost brez Boga.

Svetost, ljubljeni brat, velika uteha mi je, da te misli podelim z Vami. V upanju, da Vas čim prej srečam, Vas prosim, da molite zame in me blagoslovite. Bratski objem miru z Vašo svetostjo.

Frančišek
Vatikan, 30. avgust 2019

Prevedel prof. Anton Štrukelj

Vir: Radio Vatikan / Kathpress
Foto: Vatican Media