Papež Benedikt XVI. je v četrtek, 12. junija, sprejel škofe iz Bangladeša, ki se mudijo v Rimu na obisku ad limina apostolorum. V svojem govoru v angleščini je poudaril, da je Cerkev skupnost, ki sprejema vse ljudi, ne glede na njihovo raso in jezik. Cerkev sprejema vse ljudi, saj ni omejena na nobeno kulturo ali poseben politični, družbeni in gospodarski sistem. Cerkev je v službi celotnega človeštva in ljudi oskrbuje z darovi za njihovo blagostanje, kar ji omogoča pospeševanje edinosti in miru, je dejal sveti oče. Dodal je, da škofje kot zagovorniki miru in ravnovesja lahko naredijo veliko dobrega za svoj narod, saj v ljubezni do svoje domovine spodbujajo strpnost in razumevanje ter nagovarjajo ljudi, naj prispevajo k skupnemu dobremu, s čimer pomagajo krepiti stabilnost države. Bistveni vrlini škofovega pričevanja sta po papeževih besedah poštenost in svetost življenja, kot poslušalci sveta pa morajo biti škofje potrpežljivi, prizanesljivi in ljubeznivi.

Rimski škof je govoril tudi o vlogi kristjanov laikov v življenju Cerkve in družbe, posebej pa je izpostavil kateheste, ki, kot je dejal, odigravajo pomembno vlogo pri pripravljanju vernikov na sprejem zakramentov. Še posebej to velja za pripravo mladih na sklenitev zakonske zveze, je nadaljeval papež in dodal, da morajo mladi doumeti, da je zakonska zveza doživljenjska zaobljuba zveste ljubezni in pot k svetosti. Škofe je povabil, naj stojijo ob strani vsem katoličanom laikom in drugim, ki želijo delovati v dobro družbe, da se bodo vselej veselili ob spoznanju, da Kristus v vsem tistem, kar človek stori enemu od najmanjših bratov, vidi znamenje osebne ljubezni.

Benedikt XVI. je izpostavil še številne pobude na področju medverskega dialoga, ki so jih zasnovali bangladeški škofje, ter izrazil prepričanje, da je v duhu medsebojnega spoštovanja in sodelovanja v resnici in svobodi mogoče narediti veliko dobrega. Najpomembnejša prvina medverskega dialoga je po njegovih besedah poznavanje Jezusa iz Nazareta, ki je pot, resnica in življenje. Zato je sveti oče škofe pozval, naj poskrbijo za pripravo duhovnikov in vernikov laikov na medverski dialog; najprej naj jim omogočijo poglobitev vedenja o njihovi lastni veri, nato pa naj jim pomagajo rasti v razumevanju islama, hinduizma, budizma in drugih verstev. Bangladeš je ena od 49 najmanj razvitih držav na svetu. S 140 milijoni prebivalcev na ozemlju, ki je za polovico manjši od italijanskega, je tudi ena od najgosteje naseljenih držav, kjer je povprečna življenjska doba 62 let. Telefon ima vsak 130. državljan, več kot polovica prebivalcev pa je nepismenih. Na verski ravni je Bangladeš večinoma muslimanska država muslimanov je okrog 90 %, medtem ko kristjani predstavljajo približno 1 % prebivalstva; 0,2 % je katoličanov. Od leta 1988 je islam v Bangladešu uradna vera, po zakonu pa naj bi bila v državi zagotovljena verska svoboda. Ključni pastoralni izzivi za katoliško cerkev v Bangladešu so kulturno vraščanje vere, medverski in ekumenski dialog, vzgoja in izobraževanje vernikov laikov, pospeševanje družine in izboljšanje odnosov s civilnimi oblastmi.