Papež Benedikt XVI. je v soboto, 10. maja, v Klementovi dvorani sprejel okrog 200 udeležencev mednarodnega kongresa, ki ga je ob 40. obletnici okrožnice Humanae vitae pripravila Papeška lateranska univerza. Sveti oče je na začetku svojega govora izrazil zadovoljstvo, da so se udeleženci kongresa lotili razmisleka o starodavnem in vedno novem problemu, namreč o odgovornosti in spoštovanju človekovega življenja, ki sta odločilni za prihodnost človeštva. Že 2.. vatikanski koncil je spodbujal znanstvenike, naj se povežejo v svojih naporih in se zedinijo o nedvoumnem znanstvenem spoznanju glede pogojev, ki so naklonjeni uravnavanju rojstev. Leta 1968 je papež Pavel VI. izdal okrožnico Humanae vitae in z njo poudaril trajnost cerkvenega nauka in tradicije. Papež Benedikt XVI. je dejal, da po 40. letih okrožnica ostaja nespremenjena in nam hkrati tudi odkriva svojo daljnovidnost, saj je predvidela težave, s katerimi se spoprijema današnji svet. Zakonska ljubezen je postala del globalnega procesa in ne ostaja le pri ločevanju duše in telesa; ni podvržena le čustvom, temveč postaja obremenitev za posameznika in za zakonca, ki sta si obljubila vzajemno ljubezen in zvestobo. Papež je izpostavil vprašanje, kako je lahko ljubezen postala zaprta za neprecenljivi dar življenja, in poudaril, da smo pri vsakem spočetju priče božjega ustvarjanja, ki zaupa človeku in ga kliče, da z močjo upanja oblikuje prihodnost. Resnica, ki jo razglaša okrožnica Humanae vitae ostaja nespremenjena tudi danes in je v luči današnjih znanstvenih izsledkov še toliko bolj aktualna ter poziva k razmisleku o njeni vsebini, je povedal papež. Ključna beseda za dosledno razumevanje njene vsebine je ljubezen. Benedikt XVI. je spomnil na svojo okrožnico Bog je ljubezen, v kateri je zapisal, da človek postane v resnici to, kar je, ko telo in duša živita v tesni edinosti. V človeku ne ljubi samo duša ali samo telo; človek, oseba, je tisti, ki ljubi kot enovito bitje, saj ga sestavljata duša in telo. Ko edinost telesa in duha izgubi vrednost, se pokaže nevarnost, da se telo obravnava kot predmet, ki se lahko kupuje in ogleduje, je nadaljeval sveti oče. V kulturi, ki je podvržena temu, da »imeti« prevladuje nad »biti«, lahko človeško življenje hitro izgubi svojo vrednost. Tako tudi spolnost postane zasvojenost, ki hoče pokoriti partnerjevo telo lastnim željam in hotenjem, brez spoštovanja osebne ljubezni in človekovega dostojanstva. Papež Benedikt XVI. je poudaril, da je varovanje človekovega dostojanstva nujno, in nato osvetlil rodovitno ljubezen moža in žene, ki pomeni njuno sodelovanje pri božjem ustvarjanju življenja. Na ta način zakonca vidno izražata vir svojega zakonskega življenja, ki je pristen »da«, vedno odprt za življenje. Papež je poudaril, da si naravni zakon, ki človeka odpira življenju, zasluži priznanje kot izvir, iz katerega se napaja odnos zakoncev in njuna odgovornost za vzgojo otrok. Posredovanje življenja je zapisano v naravi in še vedno ostajajo nenapisana norma, je poudaril papež in dodal, da vsi poskusi, ki to temeljno načelo zavračajo, ne zagotavljajo človekove prihodnosti. V nadaljevanju je pozval, da je potrebno ponovno odkriti novo vez med razumom in ljubeznijo, potrebno je podpreti in spodbuditi občutek odgovornosti do življenja, ki se daje kot dar milosti. Čudež življenja izvira iz ljubezni, ki zna misliti in izbira v polni svobodi, je povedal sveti oče. Ob koncu govora je posebej opozoril na mlade, ki pogosto nimajo pravega znanja in odnosa do skrivnosti življenja, zato je potrebno še posebno skrb posvetiti mladim.