Papež Benedikt XVI. bo pravoslavni Cerkvi v Kazahstanu podaril relikvijo sv. Andreja. Pravoslavna metropolija kazaške prestolnice Astana je minuli konec tedna sporočila, da bo vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone relikvijo predal 30. novembra letos v tamkajšnji katedrali Marijinega vnebovzetja. Na ta dan pravoslavna in katoliška Cerkev obhaja praznik omenjenega apostola.

Slovesnosti se bodo poleg pravoslavnega metropolita Aleksandra udeležili tudi vatikanski zunanji minister nadškof Dominique Mamberti in številni drugi katoliški in pravoslavni škofje.

Sveti Andrej za pravoslavno Cerkev pomeni približno toliko kot sveti Peter za katoliško. Apostol Andrej je med drugim zavetnik Rusije, Ukrajine, Romunije in Grčije. Relikvija, ki jo bo pravoslavni Cerkvi v Astani izročil kardinal Bertone, po navedbah izhaja iz italijanskega Amalfija.

Večina izmed okoli 4,2 milijona kazaških kristjanov pripada pravoslavni Cerkvi. Število katoličanov je ocenjeno na približno četrt milijona. Odnosi med pravoslavno in katoliško Cerkvijo so se v zadnjih letih močno izboljšali. Še leta 2003 je pravoslavni moskovski patriarhat, kateremu pripada kazaška pravoslavna Cerkev, obsojal takratno urejanje katoliških župnij v deželi. Vzpostavljanje katoliških župnij so enačili z ‘zavračanjem dialoga’ in obsojali ‘politiko širjenja’ katoliške Cerkve v nekdanji Sovjetski zvezi.

Katoliški nadškof iz Astne, Tomasz Peta, pa je za avstrijsko katoliško agencijo pred časom zatrdil, da se odnosi s pravoslavno Cerkvijo vidno izboljšujejo. Enakega mnenja je tudi pomožni škof iz Karagande, Atanazij Schneider. Očitkov o prozelitizmu, ki so običajno na poti uradnemu dialogu med pravoslavjem in katoliško Cerkvijo, v Kazahstanu po njunih besedah ni zaznati. To ugotavljajo tudi predstavniki pravoslavne Cerkve.

Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je nekdani papež Janez Pavel II. katoliško Cerkev v Kazahstanu ponovno postavil na noge. Poleg nadškofije v Astani sta v deželi še škofija Karaganda in Almaty ter apostolska administratura v mestu Atyrau, nekaj pa je tudi župnij grško-katoliškega obreda.

V Kazahstanu trenutno deluje okoli osemdeset duhovnikov in več kot sto redovnic. V deželi je okoli petinosemdeset katoliških cerkva; okoli dvajset izmed teh je bilo zgrajenih ali obnovljenih po razpadu Sovjetske zveze, med njimi tudi katedrala v Astani.

Ta pa se ne more meriti z novo pravoslavno katedralo Marijinega vnebovzetja v kazaški prestolnici, ki velja za največje krščansko svetišče v osrednji Aziji. Visoka je oseminšestdeset metrov, na površini dva tisoč kvadratnih metrov pa se lahko pri bogoslužju zbere okoli štiri tisoč vernikov. Katedralo je januarja letos slovesno posvetil ruski patriarh Kiril.

Gradnja nove cerkve je bila nujno potrebna, saj je katedrala sv. Helene iz leta 1854 za pravoslavne vernike v cvetoči kazaški prestolnici postala že občutno premajhna.