Papež Frančišek je ob 1.025. jubileju krščanstva Vzhodnih Slovanov izpostavil vlogo ekumenskega dialoga. Nedavne slovesnosti so dokaz, da 'pot k polni edinosti vseh Kristusovih učencev ni razkošje, pač pa globoka potreba', kot je zapisano v poslanici, namenjeni z Rimom povezani grško-katoliški Cerkvi, ki so jo včeraj predstavili v Kijevu, poroča nemška katoliška agencija KNA. Ta potreba je nujna za dosledno in učinkovito oznanjevanje Kristusovega sporočila.

'Kijevska Rusija' je krst leta 988 doživela v okviru 'nedeljene Cerkve', je pojasnil papež Frančišek. Spomin na pokristjanjenje naj bi pomenil novo spodbudo za evangelizacijo in duhovno oskrbo. Jubilejno slavje je 'trenutek milosti za celotno ukrajinsko ljudstvo in za vse ljudi, ki obhajajo ta slavnostni dogodek, tudi za naše pravoslavne brate'.Državne ustanove in ukrajinske državljane je papež pozval, naj si za zgled vzamejo kijevskega kneza svetega Vladimirja Velikega (960-1015), ki je 28. julija 988 prejel zakrament svetega krsta in krščanstvo razglasil za državno religijo. Frančišek je ob tem pozval k molitvi za edinost vseh kristjanov.

Grško-katoliška Cerkev je z obhajanjem jubileja v Kijevu pričela minuli konec tedna. Pravoslavni kristjani so 'krst Rusije' praznovali že konec julija.

V okviru jubilejnih slovesnosti je veliki nadškof Svjatoslav Ševčuk, poglavar ukrajinske grško-katoliške Cerkve, blagoslovil novo patriarhalno stolnico v Kijevu. Svetišče je 'vidno znamenje edinosti in integritete naše Cerkve', je dejal kijevski nadškof. Stolnica Kristusovega vstajenja, ki leži na levem bregu reke Dnjeper, sprejme skoraj 1.150 ljudi, njeno gradnjo pa so financirali s simbolno prodajo na tisočev zidakov različnim pokroviteljem.

Nadškof Ševčuk je med slovesnim bogoslužjem dejal, da Cerkev v Ukrajini na ta dan obhaja 'svoje ponovno rojstvo po grozljivem izničenju' v preteklih stoletjih. Slovesnosti se je po cerkvenih navedbah udeležilo več kot 20.000 ljudi iz vse dežele in diaspore, bogoslužje pa so prenašali tudi na velikih zaslonih pred svetiščem. Kot posebno papežev odposlanec se je slavja udeležil litovski kardinal Audrys Juozas Backis, upokojeni škof iz Vilniusa.

Leta 2005 je Cerkev svoj sedež iz Lvova premaknila v prestolnico Kijev, čemur se je pravoslavna Cerkev ostro uprla. Odtlej so se odnosi med obema Cerkvama vidno izboljšali. Predstavniki pravoslavne Cerkve pa še vedno zavračajo izgradnjo grško-katoliške cerkvene strukture na vzhodu Ukrajine. Blagoslovitev nove stolnice v Kijevu ima zato za obe strani močan simbolni pomen.Tedanji grško-katoliški cerkveni poglavar, osemdesetletni kardinal Lubomyr Husar, je oktobra 2002 položil temeljni kamen za preselitev škofije in stolnice. Ukrajinska grško-katoliška Cerkev z okoli 7 milijoni članov velja za največjo vzhodno katoliško Cerkev. Okoli poldrugi milijon njenih vernikov živi v tujini. V večinsko pravoslavni Ukrajini je približno vsak deseti prebivalec grški katoličan. Bogoslužja ukrajinski uniati obhajajo po t.i. bizantinskem vzhodnocerkvenem obredu.

Vir: Kathpress / RV
Foto: splet / Wikipedia