Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Papež dnevno prejme 2.000 pisem in ima nove pomočnike

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 27. 09. 2013 / 10:52
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:12
Ustavi predvajanje Nalaganje
Papež dnevno prejme 2.000 pisem in ima nove pomočnike

Papež dnevno prejme 2.000 pisem in ima nove pomočnike

V Vatikanu narašča skrb zaradi zmešnjav glede telefonskih pogovorov: veliko je lažnih klicev, glasovnih posnemovalcev in zagrenjenosti.

Papež Frančišek vsak dan prejme okoli 2.000 pisem z vsega sveta. Število pošiljk je po njegovi izvolitvi pred pol leta občutno naraslo, je pojasnil namestnik direktorja vatikanskega tiskovnega urada, p. Ciro Benedettini, v pogovoru za spletni portal »The Vatican Insider«. Pošiljatelji prihajajo iz vseh starostnih in poklicnih skupin. Papeža prosijo za materialno pomoč, predvsem pa za moralno podporo in spodbudne besede. »Skoraj vsa pisma vsebujejo tudi telefonsko številko, v upanju, da jih bo sveti oče tudi poklical«, poroča p. Benedettini.

V preteklih tednih se je razvedelo, da papež Frančišek pogosto sam prime za telefonsko slušalko, ko sliši in prebira o težavah posameznih ljudi, da bi jim s spodbudno besedo olajšal življenjske težave. Po navedbah ameriškega časnika »The New York Times« pa v Vatikanu narašča skrb zaradi zmešnjav glede telefonskih pogovorov, saj je veliko lažnih klicev, glasovnih posnemovalcev in zagrenjenosti piscev, ki papeževega klica ne dočakajo.

Nekaj pisem je še vedno naslovljenih tudi na upokojenega papeža Benedikta XVI., še poroča spletni portal »The Vatican Insider«.

Za upravljanje s korespondenco in z darili je papež Frančišek v začetku letošnjega septembra zaposlil dva nova sodelavca – dodatnega tajnika in še enega majordoma. Oba sodelavca pregledujeta pakete, škatle, velike in majhne kuverte, ki v vedno večjem številu prihajajo v Rim, sploh odkar je v javnost prišel podatek, da sveti oče nekatera pisma prebere tudi sam in nato pošiljatelja tudi pokliče. Vso pošto pa je pred tem potrebno odpreti in pregledati; vsebino »presejejo« in arhivirajo.

Novi papežev majordom je Piorgiorgio Zanetti, poroča spletni portal »katholisches.info«. Delovno mesto je nastopil ob Sandroneju Mariottiju, ki je bil tudi majordom Benedikta XVI. v zadnjih mesecih njegovega pontifikata. Mariotti je nasledil majordoma Paola Gabrieleja, ki je bil odpuščen z delovnega mesta zaradi kraje zaupnih dokumentov nekdanjega papeža Benedikta XVI. Gabriele je dokumente izročil italijanskemu časnikarju Gianluigiju Nuzziju.

Zanetti je nekdanji pripadnik žandarmerije, vatikanskih policijskih vrst. Papež in njegov novi majordom naj bi se poznala že več let. Nek Zanettijev sorodnik je duhovnik v Argentini, ki je nekdanjega škofa v Buenos Airesu tam tudi spoznal. Ko je kardinal Bergoglio prišel v Rim, je to poznanstvo privedlo do Piergiorgia Zanettija, ki je bil kardinalu v večnem mestu na voljo kot njegov vodič.

Za svojega drugega osebnega tajnika pa je papež Frančišek imenoval 49-letnega Argentinca Fabiana Pedacchia Leaniza. 54-letni Maltežan Alfred Xuereb, ki je bil drugi osebni tajnik v času pontifikata Benedikta XVI., je po menjavi na Petrovem sedežu prevzel naloge nadškofa Georga Gänsweina. Kljub temu pa se očitno tudi Frančišek, tako kot njegov predhodnik, ni želel odpovedati rojaku in dolgoletnemu zaupniku v svoji neposredni bližini. Pedacchio Leaniz je duhovnik v nadškofiji Buenos Aires. Današnji papež je cerkvenega pravnika kot nadškof argentinske prestolnice leta 2007 sam poslal v vatikansko Kongregacijo za škofe. Tako kot papež Frančišek tudi oba njegova tajnika bivata v vatikanskem Domu sv. Marte.

Oba naj bi po papeževih besedah dejansko opravljala dela tajnika in ne varnostnika: »Sam odločam o tem, s kom se bom sestal, ne pa moja tajnika«, naj bi Frančišek zaupal svojemu dolgoletnemu prijatelju, argentinskemu pisatelju Jorgeju Milii. »Pravice in dolžnosti« tajnikov so iz papežev pogosto naredile nekakšne »ujetnike«, naj bi po navedbah Milie dejal Frančišek.

Vprašanje, katere papeže je ob tem imel v mislih, ali iz davne zgodovine ali svoje neposredne predhodnike, ostaja odprto. Nesporno pa je dejstvo, da sta imela Georg Gänswein pod Benediktom XVI. in Stanislaw Dziwisz pod Janezom Pavlom II. zelo močno vlogo v Vatikanu, zaradi česar sta bila deležna številnih kritik.

Vir: Kathpress

Foto: splet

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh