Duhovniki bi morali biti po besedah papeža Frančiška kot očetje in bratje za ljudi in ne bi smeli nastopati kot uradniki. »Duhovnik ni strokovnjak za duhovno oskrbo ali evangelizacijo, ki bi opravil svoje delo, nato pa odšel domov«, je sveti oče dejal v nagovoru udeležencem kongresa vatikanske Kongregacije za duhovnike. Dobri župniki ne padejo z nebes, ampak izhajajo iz ljudi, posvečeni so iz ljudi in bi morali med ljudmi delovati. Dobro lahko delajo le, če so »blizu ljudem in jih imajo radi«.

Frančišek je poudaril potrebo temeljite izobrazbe in priprave na duhovništvo. »Duhovnikova pot k svetosti se prične v semenišču«, je dejal sveti oče. Zdi se mu prav, da je Kongregacija za duhovništvo po objavi dokumenta motu proprio Benedikta XVI. pristojna tudi za duhovniška semenišča. Prvo semenišče pa je v vsakem primeru družina, je dejal Frančišek.

»Človeško zorenje je za duhovnike nujno potrebno, ker se s tem naučijo, da jih ne določajo njihove omejitve, ampak toliko bolj do izraza prihajajo njihovi talenti.« Če je duhovnik »pogosto žalosten, potrt ali strog«, potem to ni dobro ne zanj ne za njegovo občestvo«, je prepričan papež. Po njegovem mnenju bi moral biti vsak duhovnik »apostol veselja«.

Udeleženci kongresa v Vatikanu z naslovom »Poklicanost, formacija, poslanstvo. Duhovnikova pot učenca« so minuli konec tedna razpravljali o obeh koncilskih odlokih o izobraževanju in življenju duhovnikov, Optatam totius in Presbyterorum Ordinis, ki sta bila objavljena pred 50 leti.

Vir: Kathpress / RV
Foto: arhiv Družine (T.S.)