Prvi del večernega bdenja se je začel z umetniško predstavo. Nastopili so člani igralske skupine Ensemble23 in skupina 50 mladih iz 21 različnih držav, ki so predstavili zgodbo o življenju Device Marije. Drugi del pa je bil posvečen čaščenju Najsvetejšega.

Romarji zbrani v parku Tejo. FOTO: Domen Permozer 

»Bodimo misijonarji veselja«

Geslo Svetovnega dneva mladih »Marija je vstala in se odpravila v naglici« (Lk 1,39) je bilo temelj nagovora papeža Frančiška mladim romarjem na vigiliji. »Marija naredi nekaj, kar od nje niso zahtevali, nekaj, česar ji res ni bilo treba narediti. Zakaj?,« se je spraševal sveti oče. Odgovoril je s citiranjem Kristusovega odlomka: »Ker je ljubila, in kdor ljubi, leti, teče in se veseli.«

Domen Permozer je v fotografski objektiv ujel nekaj utrinkov z vigilije.

V svojem odprtem govoru je papež jasno in glasno spregovoril o pomembnosti našega poslanstva; da prinašamo veselje evangelija vsem okoli nas. Njegove besede so bile polne modrosti, ki so se dotaknile prav vsakega izmed nas. Z jasnostjo je poudaril, kako lahko vsak posameznik prispeva k širjenju ljubezni in sočutja ter kako lahko preprosta dejanja dobrote pustijo globoke sledi v življenju drugih.

Radost je misijonarska!« Dolžnost vsakega izmed nas je, da to veselje prinaša drugim. (papež Frančišek)

Papež Frančišek o vlogi staršev, starih staršev in duhovnih voditeljev

Papež Frančišek je v nadaljevanju razmišljal o koreninah našega veselja in spomnil, da smo tudi mi prejeli vesel krščanski zgled od tistih, ki so bili pred nami. »Če se ozremo nazaj,« je dejal, »se spomnimo ljudi, ki so bili svetlobni žarek našega življenja: starši, stari starši, prijatelji, duhovniki, redovniki in redovnice, kateheti, animatorji in učitelji. Oni so korenine našega veselja.«

Najbolj pogumni so se odločili, da ostanejo budni vse do jutra. FOTO: Domen Permozer 

Sveti oče je nato povabil 1,5 milijona romarjev, da zaprejo oči in si prikličejo obraze tistih, ki so vplivali na njihova življenja. Po minuti molka je vse pozval, naj storijo enako za druge, da bi tudi oni pognali »korenine veselja«.

V življenju ni nič zastonj; za vse je treba plačati. Samo ena stvar je zastonj: Jezusova ljubezen. (papež Frančišek)

»Ko pademo je pomembno, da vstanemo« 

Da bi ponudili veselje drugim, je nadaljeval papež Frančišek, moramo najprej najti svoje notranje veselje. Nato je potrebno notranje veselje še »usposobiti,« da ga lahko v čisti polnosti predajamo drugim. Priznal je, da je lahko utrujajoče in težko »biti korenine« veselja. Tudi ko pademo, je pomembno, da vstanemo in poskusimo znova, je zaključil papež.