Papež Frančišek je izrazil obžalovanje, ker ne more v živo sodelovati v Dubaju na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, pri čemer je ponovil svoje prepričanje, da je »prihodnost vseh nas odvisna od sedanjosti, ki jo zdaj izberemo«.

Uničevanje okolja je žalitev Boga

V sporočilu, ki ga je v njegovem imenu prebral kardinal Pietro Parolin, je papež zbrane na podnebnem vrhu opozoril, da je »uničevanje okolja žalitev proti Bogu, greh, ki ni le osebnega, ampak tudi strukturnega značaja. Ta greh močno ogroža vse ljudi, še posebej najbolj ranljive med nami, in grozi, da bo sprožil medgeneracijski konflikt«.

Uničevanje okolja je žalitev proti Bogu. (papež Frančišek)

Bodimo pozorni na jok Zemlje

Podnebne spremembe so, je po navedbah portala Vatican News nadaljeval papež, »globalno družbeno vprašanje in tesno povezano z dostojanstvom človeškega življenja«. Postavlja se nujno vprašanje, je dejal: »Ali delamo za kulturo življenja ali kulturo smrti?« Vse je iz srca pozval: »Izberimo življenje! Izberimo prihodnost! Bodimo pozorni na jok Zemlje, naj slišimo prošnjo ubogih, bodimo občutljivi za upe mladih in sanje otrok! Imamo veliko odgovornost: zagotoviti, da jim ne bo odrečena prihodnost.«

Dim iz ene od evropskih elektrarn na premog. FOTO: Vatican Media

Skupna odgovornost za naš jutri

Papež je opozoril na delitve, ki obstajajo med nami, in jih označil kot glavno oviro za ključen premik ter dejal, da »popolnoma povezan svet, kot je naš danes, ne bi smel biti nepovezan s tistimi, ki mu vladajo, z mednarodnimi pogajanji, ki ne morejo bistveno napredovati zaradi stališča držav, ki svoje nacionalne interese postavljajo nad globalno skupno dobro«.

Poudaril je, da je treba premagati neprilagodljiva stališča in pozval k osredotočenosti na kolektivno odgovornost za prihodnost: »Naloga, h kateri smo danes poklicani, se ne nanaša na včeraj, ampak na jutri: jutri, ki bo, hočeš nočeš, pripadal vsem ali nikomur.«

Niso krivi revni

Papež Frančišek je ob tem zavrnil poskuse prelaganja krivde na revne in visoko rodnost. »Niso krivi revni, saj je skoraj polovica našega sveta, ki je bolj revna, odgovorna za komaj 10 odstotkov strupenih emisij, medtem ko vrzel med peščico bogatih in množicami revnih še nikoli ni bila tako velika,« je bil neposreden papež:

Skoraj polovica našega sveta, ki je bolj revna, je odgovorna za komaj 10 odstotkov strupenih emisij. (papež Frančišek)

Vpliv podnebne krize na revne

Ob poudarjanju nesorazmernega vpliva okoljskih vprašanj na revne je sveti oče opozoril na dramatične posledice podnebnih sprememb za domorodna ljudstva, krčenje gozdov, lakoto, negotovost vode in hrane ter prisilne migracije: »Rojstva niso problem, temveč vir, medtem ko nekateri ideološki in utilitaristični modeli, ki se zdaj z žametno rokavico vsiljujejo družinam in ljudem, predstavljajo resnične oblike kolonizacije.«

Poplave v Somaliji. FOTO: Vatican Media

Enotnost in multilateralizem

Izhod iz sedanje okoljske krize papež vidi v povezanosti in multilateralizmu. Pozval je k učinkovitemu sodelovanju v svetu, ki je »postal tako multipolaren in hkrati tako kompleksen, da je drugačen okvir za učinkovito sodelovanje nujno potreben«. Zaskrbljujoče je, kot je dejal, da »globalno segrevanje spremlja splošno ohlajanje multilateralizma in naraščajoče nezaupanje v mednarodni skupnosti«. Zato je izpostavil okrepljeno vlogo zaupanja pri ponovni vzpostavitvi učinkovitega mednarodnega sodelovanja.

Odmik od ozkega lastnega interesa

»Koliko sredstev se zapravlja za orožje, ki uničuje življenja in pustoši naš skupen dom!«, je navrgel zbranim v Dubaju: »Z denarjem, porabljenim za orožje in druge vojaške izdatke, ustanovimo globalni sklad, ki bo lahko končno naredil konec lakoti in skupaj delajmo za trajnostni razvoj revnejših držav in za boj proti podnebnim spremembam.«

Vnovič je osvetlil potrebo po politični spremembi, ki jo nakazujejo podnebne spremembe ter se zavzel za odmik od ozkega lastnega interesa in nacionalizma ter za alternativno vizijo, ki spodbuja ekološko spreobrnjenje.

Pohod mladih za ohranitev planeta v Bangladešu. FOTO: Vatican Media

Kakšna je zaveza Cerkve?

Sveti oče je zagotovil predanost in podporo katoliške Cerkve, ki je po njegovih besedah »globoko zavzeta za delo izobraževanja in spodbujanja sodelovanja vseh ter za spodbujanje zdravega načina življenja, saj so vsi odgovorni in prispevek vsakega je bistven.« Poudaril je pomen kulturnih sprememb in nove kolektivne miselnosti, ki presega individualne in nacionalne interese: »Naj se ta podnebna konferenca izkaže za prelomnico, ki kaže jasno in oprijemljivo politično voljo, ki lahko pripelje do odločilne pospešitve ekološkega prehoda.«

Naj leto 2024 predstavlja leto preboja

Papež Frančišek je v zaključku pisma izrazil upanje, da bo leto 2024 leto preboja, pri čemer je črpal navdih iz preobrazbene izkušnje svetega Frančiška Asiškega, ki je leta 1224 sestavil svojo »Pesem stvarjenj«, izkušnjo, ki ga je vodila, »da je svojo bolečino spremenil v hvalo in svojo utrujenost v ponovno zavezo«, kar ga je pripeljalo tudi do rešitve spora med civilnimi oblastmi in krajevnim škofom.

Ob sklicevanju na ta zgodovinski dogodek kot simbol bratstva je papež Frančišek pozval voditelje, »naj pustijo za seboj naše delitve in združijo naše sile! In z božjo pomočjo izstopimo iz temne noči vojn in okoljskega opustošenja, da našo skupno prihodnost spremenimo v zarjo novega in sijočega dne«.