Še pred velikonočnimi prazniki je francoske škofe pozval, naj »pridejo naproti« podpornikom tradicionalne latinske maše med duhovniki in laiki. Med pomladnim zasedanjem Francoske škofovske konference v Lurdu konec letošnjega marca je vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin zapisal, da Leon XIV. vprašanje tridentinske maše, izredne oblike rimskega obreda, ki ima med francoskimi katoličani veliko podpornikov, »spremlja s posebno pozornostjo glede na rast skupnosti, povezanih s tradicionalno latinsko mašo«. Dodal je, kako »zaskrbljujoče je, da se v Cerkvi zaradi obhajanja maše, ki je navsezadnje zakrament edinosti, odpira vedno večja boleča rana«.

Nov pogled drug na drugega, z večjim razumevanjem njihove občutljivosti, je zagotovo potreben ...

Celjenje ran v bogoslužni razpravi

Papež zato poudarja potrebo po obnovljenem duhu ljubezni in razumevanja med katoličani z različnimi bogoslužnimi prednostmi: »Nov pogled drug na drugega, z večjim razumevanjem njihove občutljivosti, je zagotovo potreben …,« je zapisano v sporočilu iz Vatikana: »… pogled, ki bi bratom in sestram, omogočil, da drug drugega sprejemajo v bogastvu svoje raznolikosti, v ljubezni in edinosti vere.«

Papež francoskim škofom želi, da bi jih »Sveti Duh navdihnil s konkretnimi rešitvami, ki bi omogočile velikodušno sprejemanje vseh vernikov, iskreno povezanih s tradicionalno latinsko mašo«, v skladu s smernicami glede obhajanja bogoslužij, kot jih je določil drugi vatikanski cerkveni zbor.

Bratovščine sv. Pija X. je v letošnjem februarju sporočila, da namerava 1. julija posvetiti škofe brez papeževe privolitve.

Od Benedikta XVI. do papeža Frančiška

Benedikt XVI. je leta 2007 v apostolskem pismu Summorum Pontificum na splošno sprostil obhajanje predkoncilskega bogoslužja in dovolil širšo uporabo tradicionalne latinske maše, papež Frančišek pa je leta 2021 z novim apostolskim pismom Traditionis Custodes obhajanje tradicionalne latinske maše ostro omejil in škofom znova prepustil strožji nadzor nad bogoslužji.

Razprava je v Franciji dobila novo težo tudi zaradi Bratovščine sv. Pija X., ki jo je ustanovil francoski nadškof Marcel Lefebvre in je znana po tem, da obhaja le tradicionalno latinsko mašo. Omenjena bratovščina je v letošnjem februarju sporočila, da namerava 1. julija posvetiti škofe brez papeževe privolitve, kar po cerkvenem pravu pomeni samodejno izobčenje tako za škofa, ki posvečenje podeljuje, kot za posvečenega.