Katoliška Cerkev na Japonskem bi se morala po besedah papeža Frančiška z večjo jasnostjo soočati z družbenimi izzivi. V pismu japonskim škofom sveti oče svari pred resignacijo in izogibanju spornim položajem. Med problemi, ki tarejo Japonsko, papež v minulo nedeljo objavljenem pismu navaja visoko stopnjo ločitev, samomorilnost med mladimi, pomanjkanje morale, osredinjenost na delo in zaslužek ter formalizem in brezbrižnost v verskih vprašanjih.



Papež škofe spodbuja k »misijonarskemu navdušenju« kljub pomanjkanju duhovnikov in omejeni udeležbi katoliških laikov. Pomanjkanje sodelavcev ne bi smelo slabiti prizadevanj za oznanjevanje vere, ampak naj bi jih celo spodbujalo. Frančišek v pismu poudarja tudi potrebo po »trdni in obširni izobrazbi« duhovnikov ter redovnikov in redovnic. Ti bi morali omejevati »kulturo začasnega«, škofje pa naj bi priznali prispevek duhovnih gibanj in jih vključiti v pastoralo svojih škofij.

Prefekt Kongregacije za misijone, kardinal Fernando Filoni, je od minule nedelje na obisku na Japonskem. Do 26. septembra ga čakajo pogovori in srečanja po različnih japonskih škofijah.

Škof v Niigati, Isao Kikuchi, je za vatikansko tiskovno agencijo Fides povedal, da si katoliško občestvo na Japonskem od prvega Filonijevega obiska obeta »spodbudo« v veri. Tamkajšnja Cerkev je v fazi »staranja«: zaradi visoke povprečne starosti med duhovniki je vodenje župnij težavneje, izziv pa predstavljata tudi naraščajoče število katoliških priseljencev ter upadanje števila mladih duhovnikov in drugih posvečenih oseb.

Katoliška Cerkev na Japonskem trenutno šteje okoli 440.000 zabeleženih članov – pri 127 milijonih prebivalcev to znaša okoli 0,3 %. Krščanstvo na Japonskem igra razmeroma podrejeno vlogo – predstave o enem in edinem vsemogočnem Bogu niso v skladu s tradicionalnimi predstavami šintoistov in budistov. Med doslej 62 predsedniki vlad na Japonskem je bilo sedem kristjanov, zadnji katoličan je bil Taro Aso (2008/09).

Med leti 1614 in 1873 je bilo širjenje krščanstva na Japonskem prepovedano z najstrožjo kaznijo. Po vnovičnem odprtju dežele v verskem smislu se je večina izmed peščice preostalih prikritih kristjanov iz tistega obdobja priključila katoliški Cerkvi.

Vir: Kathpress
Foto: splet