Največja Judova krivda ni bila pripadnost jeruzalemskim zelotom, pač pa dvoličnost – čeprav je bil nad Jezusom razočaran, je Juda vseeno ostal z njim, je poudaril Benedikt XVI. v nagovoru pred več kot dva tisoč obiskovalci na dvorišču letne papeške rezidence v Castel Gandolfu. Sveti oče je nagovor pred molitvijo angelovega češčenja navezal na včerajšnji evangelij, ki je govoril o razočaranju in zvestobi Jezusu.

”Juda bi pravzaprav moral oditi, če bi bil resnično pošten. Ob Jezusu ni ostal zaradi vere, ne zaradi ljubezni, ampak s skrivnim naklepom, da se učitelju maščuje. Zakaj? Ker je Juda čutil, da ga je Jezus izdal, zato je sklenil, da bo sam storil enako. Juda si je želel zmagoslavnega Mesijo, ki bi vodil upor proti Rimljanom. Judova največja krivda je bila dvoličnost, ki je hudičevo znamenje”, je dejal papež. V nekaterih medijih so nagovor svetega očeta razumeli kot namig na afero Vatileaks.

Kristus si je želel, da bi bil navzoč v življenju in vsakdanu človeka in da bi ga spremljal na vseh poteh, je pojasnil Benedikt XVI. Zato je dobro, če se z Jezusom vsak dan pogovarjamo v molitvi in drugim razlagamo o njegovi dobroti.

Papež je spregovoril o številnih učencih, ki so zapustili Jezusa po njegovem govoru v shodnici v Kafarnaumu. Bili so razočarani, ker je sam sebe poimenoval ‘kruh življenja’ in ni želel oznanjati političnih prepričanj.

Peter pa je na Jezusovo vprašanje, ali ga bodo zapustili tudi apostoli, odvrnil: “Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.” (Jn 6,69).

Značilno je, da Peter tu najprej spregovori o veri in šele nato o spoznanju, je poudaril Benedikt XVI. Če človek ta vrstni red zamenja in skuša najprej spoznati, nato pa šele verjeti, mu na koncu vse skupaj spodleti, je včerajšnji nagovor zaključil papež Benedikt XVI.