Papež Benedikt XVI. je obsodil brezbrižnost in nedostopnost med verniki. Kristjani smo pogosto preveč osredotočeni na veličastno dokazovanje Božje moči in velikokrat spregledamo ‘največji čudež vesoljstva’, je dejal papež v svojem nagovoru med včerajšnjo molitvijo angelovega češčenja v Castel Gandolfu. Ta čudež je sam Jezus Kristus, v katerem je Bog postal človek, je Benedikt XVI. pojasnil več sto prisotnim vernikom na notranjem dvorišču papeške letne rezidence.

Sveti oče je angelovo češčenje včeraj prvič molil v papeški letni rezidenci, kamor je odpotoval minuli torek, v Albanskem gričevju pa bo preživel nekajtedenski poletni oddih. Benedikt XVI. je deloval sveže in spočito, vsem prisotnim družinam pa je zaželel, naj si v počitniškem času dobro odpočijejo ter si okrepijo telo in duha. Poseben pozdrav je v poljskem jeziku namenil skupini nekdanjih ujetnikov koncentracijskega taborišča Majdanek, ki so priromali v Castel Gandolfo.

Številni kristjani se tudi danes vedejo tako kot Jezusovi rojaki v svetopisemskem odlomku včerajšnjega evangelija, ki Jezusa v Nazaretu niso priznali kot svojega preroka. Ko je Jezus tam govoril v shodnici, so bili ljudje šokirani, kako lahko mož, ki so ga poznali zgolj kot ‘Marijinega sina’ in ‘tesarja’, poseduje tolikšno modrost. Prebivalci mesta Jezusu niso verjeli, saj so si mislili ‘Kaj pa se gre? Saj je vendar eden izmed nas’, je pojasnil papež.

Ta svetopisemska zgodba nam prikazuje, da družinske vezi in prijateljske povezave pogosto otežujejo našo odprtost za božjo razsežnost. Jezus je svojo usodo primerjal z izraelskimi preroki, ki so prav tako izkusili, da jih v lastni domovini ljudje ne cenijo. Zaradi tolikšne duhovne zaprtosti Jezus v Nazaretu 'ni mogel tam storiti nobenega čudeža, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih odzravil' (Mr 6,5). Kristusovi čudeži namreč niso izkazovanje moči, temveč znamenja Božje ljubezni, ki se udejanji le tam, kjer se sreča s človekovo vero.