V torek, 28. oktobra, so objavili apostolsko pismo papeža Leona XIV. – prav na dan, ko je bil pred 60 leti javnosti predstavljen dokument Gravissimum Educationis, izjava drugega vatikanskega cerkvenega zbora o krščanski vzgoji in izobraževanju. Papež Leon je ob tej priložnosti sv. Janeza Henrika Newmana imenoval za sozavetnika katoliške vzgoje, v soboto, 1. novembra, pa ga bo med sklepnim bogoslužjem jubileja vzgoje in izobraževanja slovesno razglasil še za cerkvenega učitelja.

Papež trenutno izobraževalno krajino opisuje kot »kompleksno, razdrobljeno in digitalizirano«, zato meni, da velja premisliti o bogatem izročilu krščanskega izobraževanja: ta zmore prepoznati znamenja časa ter ohraniti edinost razuma in vere, misli in življenja.

Papež: noben algoritem ne more nadomestiti tega, kar predstavlja človeško izobraževanje

Papež Leon XIV. v apostolskem pismu z naslovom »Disegnare nuove mappe di speranza« (Rišimo nove zemljevide upanja) poziva katoliške izobraževalne ustanove, naj se soočijo s trenutnimi tehnološkimi in družbenimi izzivi ter še naprej razvijajo svoja izročila. Katoliška Cerkev je še vedno največji ponudnik nevladnih izobraževalnih ustanovv svetu.

V besedilu, ki ga je Vatikan sprva objavil le v italijanskem jeziku, papež opisuje trenutno izobraževalno krajino kot »kompleksno, razdrobljeno in digitalizirano«. Zato meni, da velja premisliti o bogatem izročilu krščanskega izobraževanja: ta zmore prepoznati znamenja časa ter ohraniti edinost razuma in vere, misli in življenja.

Naslov novega apostolskega pisma je »Disegnare nuove mappe di speranza« (Rišimo nove zemljevide upanja). FOTO: Vatican Media

Temelj v veri

Temelj krščanske vzgoje je človeška oseba kot podoba Boga, s svojo zmožnostjo resnice in odnosa. Zato vprašanje odnosa med vero in razumom ni zgolj možnost, temveč pogoj vsega znanja: katoliška šola je okolje, v katerem se prepletajo vera, kultura in življenje.

Za učitelje velja, da je njihovo osebno pričevanje prav tako pomembno kot njihovo poučevanje. Zato je akademska, pedagoška, kulturna in verska vzgoja učiteljev ključnega pomena. Pripravljeni morajo biti nenehno razvijati ne le svojega predmetnega znanja, temveč tudi svoje duhovno in versko razumevanje.

Papež je krščanske izobraževalne ustanove odločno pozval, naj zagotavljajo vzgojo za mir. To je več kot zgolj odsotnost nasilja: vzgoja za mir mora učence naučiti, da »odložijo orožje nasilnega govora in obsojajočega pogleda ter se naučijo jezika usmiljenja in spravljene pravičnosti«.

Profesionalni razvoj učiteljev mora biti tudi v digitalnem svetu zaznamovan z umetnostjo razločevanja.

Nove tehnologije naj bi služile človeštvu

Po papeževih besedah se morajo katoliške izobraževalne ustanove izkazati v kontekstu novih tehnologij, posebej umetne inteligence. Te tehnologije morajo služiti človeštvu in ga ne nadomeščati. Obogatiti morajo učni proces in ne osiromašiti odnosov. Katoliška univerza ali šola brez vizije nosi tveganje »brezdušne učinkovitosti in standardizacije znanja«, kar lahko vodi v duhovno osiromašenje.

Zato mora biti profesionalni razvoj učiteljev, tudi v digitalnem svetu, zaznamovan z umetnostjo razločevanja: »Noben algoritem ne more nadomestiti tistega, kar predstavlja človeško izobraževanje: poezije, ironije, sočutja, umetnosti, domišljije, veselja odkrivanja in tudi učenja iz napak kot priložnosti za rast.«

Poleg tega papež poziva katoliške šole, naj ustvarijo izobraževalne priložnosti za ljudi iz materialno prikrajšanih družin, za kar so potrebne štipendije in vključujoči pristopi. Če bodo cerkvene šole izgubile uboge, bodo propadle v svojem poslanstvu, je v novem apostolskem pismu zapisal papež.

Apostolsko pismo »Disegnare nuove mappe di speranza« je v izvirniku dostopno na spletni strani vatikanskih medijev.