Dopoldne je v svetišču Santa Maria della Rotonda v Albanu daroval mašo, ki so se je udeležili posamezniki, ki se soočajo z različnimi vrstami revščine, karitativni delavci in prostovoljci, nakar je v Castel Gandolfu obedoval z okoli 100 osebami, ki jim gmotno pomaga Škofijska karitas Albano.

Takoj smo manj sami, ko se zberemo skupaj

Papež Leon XIV. se je, razmišljujoč o daru praznovanja še enega skupnega dneva, dotaknil »večjega daru«, ki ga je Kristus že premagal: smrti. Današnja nedelja je spomin na to zmago, je poudaril sveti oče in dodal, da smo – čeprav morda v cerkev prihajamo s strahom in tesnobo – »takoj manj sami«, ko se zberemo skupaj in srečamo Kristusovo Besedo in Telo.

Papež Leon med obiskom v Albanu. FOTO: Vatican Media

Marija kot znamenje in predokus Božjega materinstva

»Navzven se Cerkev, kakor vsaka človeška resničnost, morda zdi groba, a se v notranjosti razkrije Božja resničnost in izginejo vsi naši boji, ranljivosti in revščina, ko nas sreča Božja brezpogojna ljubezen,« je nadaljeval papež in izpostavil Marijo kot znamenje in predokus Božjega materinstva, po kateri Cerkev postane mati, ki ne prenavlja sveta z močjo, marveč z ljubeznijo.

Ker so družine in prijatelji tako razdeljeni ...

Leon XIV. se je dotaknil evangelija in podčrtal, da nas »svet uči zamenjevati mir s tolažbo in dobroto s tišino«. Jezus je vzkliknil, da je prišel vreč ogenj na zemljo, ker so družine in prijatelji tako razdeljeni. »Nekateri nam morda pravijo, naj se izogibamo tveganjem in si prizadevamo za mir in tišino, pri čemer preziramo izzive, ki utegnejo priti,« je pojasnil.

Hrano in moč nam daje obhajilo

Toda Jezus je postal človek in to je bil krst, o katerem je govoril, »krst križa, popolna potopitev v tveganja, ki jih zahteva ljubezen«. Hrano in moč za to pot, tako sveti oče, nam daje obhajilo pri maši – skozenj vidimo svojo odločitev, da živimo za druge in ne zase, in naš klic, da v svet prinesemo ogenj ljubezni.

Ogenj dobrote, ki – za razliko od orožja – nič ne stane

»To je ljubezen, ki se poniža, služi in se na brezbrižnost odziva s skrbnostjo. Ta ogenj dobrote, ki – za razliko od orožja – nič ne stane, lahko vodi v nesporazume in preganjanje. Toda ni večjega miru, kakor da ta plamen gori v nas,« je opozoril papež in se zahvalil vsem v Škofiji Albano za predano služenje drugemu. Pozval jih je, naj se izogibajo razlikovanju med tistimi, ki strežejo, in onimi, ki jim je streženo.

Ko Kristusov ogenj sežge predsodke in strahove

»Vsak je dar drugim in vsi smo člani Cerkve ubogih,« je podčrtal Leon XIV. Le če se združimo in osredotočimo na spodbujanje srečanj med ljudmi različnih političnih, družbenih in čustvenih okolij, lahko resnično postanemo Kristusovo telo. To se po njegovem zgodi, ko Kristusov ogenj sežge predsodke, strahove in lažne previdnosti, ki še vedno marginalizirajo tiste, ki v svojem življenju nosijo Kristusovo uboštvo.

Sprejeti tudi lastno revščino

Papež Leon je vse zbrane pozval, naj se izogibajo temu, da bi Kristusa pustili zunaj Cerkva, domov in življenj, ter jih spodbudil, naj ga namesto tega sprejmejo v revnih. »Tako bomo sprejeli tudi svojo lastno revščino – revščino, ki se je bojimo in jo zanikamo, ko za vsako ceno lovimo udobje in varnost,« je zaključil svoj nagovor.

Množica vernikov med angelusom v Castel Gandolfu. FOTO: Vatican Media

Vsak človek odraža Božjo podobo

Nato pa je papež sredi lepote narave in stvarstva v vrtovih Castel Gandolfa pod velikim paviljonom, postavljenim za kosilo z ubogimi, v spontanem nagovoru povabil k razmisleku o dejstvu, da je »najlepše od vsega stvarstva tisto, kar je bilo ustvarjeno po Božji podobi – torej sleherni od nas«, saj vsak človek odraža to Božjo podobo.

Globok pomen skupnega lomljenja kruha

Papež je v družbi več kot sto revnih in ranljivih oseb, ki jih podpira Škofijska karitas Albano, vključno z brezdomci in zavetiščniki, spregovoril o globokem pomenu skupnega lomljenja kruha, geste, v kateri prepoznamo Jezusa Kristusa, navzočega med nami. »To je sveta maša, a smo tudi mi vsi, zbrani okrog mize, ki si delimo darove, ki nam jih je dal Gospod,« je poudaril Leon XIV.

Spomnil se je žrtev poplav

Po opoldanskem angelusu v Castel Gandolfu se je sveti oče spomnil več kot 300 žrtev hudourniških poplav v Pakistanu, Nepalu in indijskem Kašmirju, njihovih svojcev ter vseh trpečih in jim izrazil svojo bližino. Obenem je papež ponovil pozive k miru po svetu in željo, da bi se uresničila prizadevanja za konec vojne in spodbujanje miru ter da bi se »v vseh pogajanjih vedno dalo prednost skupnemu dobremu«.