Papež Leon XIV. ob velikem šmarnu: Naša zmaga nad smrtjo se začenja že sedaj!
Papež Leon XIV. ob velikem šmarnu: Naša zmaga nad smrtjo se začenja že sedaj!
Na slovesni praznik Marijinega vnebovzetja je papež Leon XIV daroval evharistijo v cerkvi sv. Tomaža Villanovskega v Castel Gandolfu in poudaril, da smo vsi povabljeni izbrati, »kako in za koga naj živimo«. Marija je znamenje, da Jezusovo vstajenje »ni bilo osamljen primer« in da se naša zmaga nad smrtjo začenja že sedaj. Rodovitnost njenega »da« se nadaljuje v rodovitnosti Cerkve in človeštva, kadar sprejmemo Božjo besedo, ki vse prenavlja.
Papež je opisal Marijo kot podobo vsakega izmed nas, kadar na Božji klic odgovorimo s svojim »da«. V mučencih, pričevalcih vere in pravičnosti ta »da« še vedno živi ter se upira smrti. Spomnil je na Marijin obisk Elizabete, kjer se v zaupanju in veri potrjuje rodovitnost njenega sprejetja Božjega načrta. Magnifikat še danes »krepi v upanju ponižne, lačne, delavne Božje služabnike« in razodeva, da »Bogu ni nič nemogoče« (Lk 1,37).
Sveti oče z otroki. FOTO: Vatican News
Opozoril je na nevarnost vere, ki se »postara« v udobju in materialnem blagostanju, ter poudaril, da Cerkev svojo mladost ohranja skozi uboge, preganjane in tiste, ki gradijo mostove miru. Kot »velikonočne žene, apostolke vstajenja« so zgled vztrajanja in zaupanja. Marija je »preplet milosti in svobode«, ki nas spodbuja k pogumu in življenju za druge. Papež je posvaril pred »glasovi smrti«, ki šepetajo sebičnost, in nas pozval: »Ne bojmo se izbrati življenja!«
V svojem nagovoru pri Angelusu je izhajal tudi iz dokumenta drugega vatikanskega koncila, ki Marijo opisuje kot »ikono upanja za svoje romarske otroke skozi zgodovino«, ter iz Dantejevega Raja, kjer jo molitev imenuje »živi izvir upanja«. Romarji, je dejal, potrebujejo cilj – »lep in privlačen cilj, ki vodi njihove korake in jih oživlja, ko so utrujeni«. Ta cilj je Bog, h kateremu nas priteguje lepota.
Marijino življenje je bilo »romanje upanja« z Jezusom, »od rojstva do nebeške domovine«. Zato nas v težkih časih vabi: »Povzdignimo pogled, poglejmo njo, našo Mater, in ponovno bomo odkrili upanje, ki ne razočara.« Po Angelusu je Mariji zaupal molitev za mir in dejal, da »trpi zaradi zla, ki prizadene njene otroke, posebej najmanjše in šibke«.
Da svet nikoli več ne bi videl vojne. FOTO: Vatican Media
Spomnil je na papeža Pija XII., ki je leta 1950, po grozotah druge svetovne vojne, razglasil dogmo o vnebovzetju in zapisal: »Obstaja razlog za upanje, da bodo vsi, ki bodo premišljevali o Marijinem slavnem zgledu, vedno bolj prepričani o vrednosti človeškega življenja.« Pij XII. si je želel, da svet ne bi več videl »klavnice človeškega življenja skozi vojno«.
Papež Leon XIV je poudaril, da so te besede danes še vedno boleče aktualne: »Žalostno se počutimo nemočne ob vse večjem širjenju nasilja v svetu – nasilja, ki je vse bolj gluho in brezčutno za vsakršen človeški vzgib.« Toda upanja ne smemo izgubiti, saj je »Bog večji od človeškega greha in vsakega nasilja«. Ne smemo se »sprijazniti s prevlado konfliktov in orožja«, ker z Marijo vemo, da nas Bog še naprej spremlja in po svojem usmiljenju »znova odkriva pot miru«.



