Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Slovenski škofje na veliki šmaren enotno v bran svetosti življenja

Za vas piše:
Mojca Purger
Objava: 15. 08. 2025 / 14:04
Oznake: Praznik, Škof
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 19.08.2025 / 08:29
Ustavi predvajanje Nalaganje
Slovenski škofje na veliki šmaren enotno v bran svetosti življenja
Na Brezjah se je pri Mariji Pomagaj zbralo veliko romarjev. FOTO: Bor Slana/STA

Slovenski škofje na veliki šmaren enotno v bran svetosti življenja

Praznični nagovori slovenskih škofov vselej odmevajo v javnosti kot glas Cerkve. Letos so vsi škofje v nagovorih opozorili na svetost življenja od spočetja do naravne smrti. Njihovo sporočilo je aktualno še zlasti v luči sprejemanja zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Na Brezjah nadškof Zore o dostojanstvu telesa

Na Brezjah, našem narodnem svetišču, se je pri slovesni sveti maši zbralo veliko romarjev. Nadškof Zore je romarje nagovoril kot romarje upanja in jih spodbudil, naj ostanejo povezani z Marijo, ki je »vse svoje življenje prehodila kot romarica za svojim Sinom in s svojim Sinom«. Spomnil je, da je Marija »od Nazareta, preko Egipta in Kalvarije, do dvorane zadnje večerje in materinskega služenja v Cerkvi in človeštvu izpolnjevala Gospodovo voljo« ter »s svojim življenjem kazala, kako Bog v svetu po sodelovanju ljudi uresničuje svoj načrt odrešenja«.

Na Brezjah se je zbralo veliko romarjev. FOTO: Bor Slana/STA

Dostojanstvo telesa in Marijino vnebovzetje

Nadškof Zore je poudaril, da je praznik Marijinega vnebovzetja eden najstarejših, dogma pa je bila razglašena 1950 zaradi »razširjenega materializma in dvomov o vstajenju telesa« po grozotah druge svetovne vojne. "Pred Bogom ima vsako človeško telo svoje dostojanstvo. To je pokazal v Marijinem primeru. Zato imajo tudi mrtvi v svetovni vojni to dostojanstvo, četudi ga nihče ni opazil. In to dostojanstvo velja za vsako telo. Vključno z mojim telesom."

Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju se namreč ne moremo in tudi nočemo odpovedati, je v pridigi izpostavil nadškof Zore. FOTO: Bor Slana/STA

S tem je povezal slovensko rano nepokopanih žrtev povojnih pobojev: »Dostojen pokop pomeni, da jim vrnemo in priznamo tisto dostojanstvo, poštenje in ljubezen do domovine, ki so jim bili zanikani.«

Sveto leto
Morda vas zanima tudi:
14,90€

Poskrbimo za ljudi v stiski

Kritično se je opredelil tudi do zakona o prostovoljnem končanju življenja, ki ga vidi kot odpoved skrbi za najbolj ranljive: »Namesto da bi ljudi v potrebi in stiski objeli ter jim podarjali čas in bližino, jim bomo dali vrv, s katero bodo končali življenje. Vse to zaradi tega, ker se nam tako zelo smilijo, da bežimo od njih.«

Vsako telo ima svoje dostojanstvo, izpostavlja nadškof Zore. FOTO: Bor Slana/STA

Evangeliju se ne bomo odpovedali

Vernike je pozval k jasnemu javnemu pričevanju: »Mi bomo ostali zagovorniki in varuhi človekovega življenja od njegovega spočetja do njegove naravne smrti. Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju se ne moremo in nočemo odpovedati.«

Marija nam ozdravi srce, da zmoremo spet ljubiti, je rekel nadškof Zore. FOTO: Bor Slana/STA

Življenje je večje od smrti

Na podlagi podobe žene iz Knjige razodetja je poudaril, da »življenje je večje od smrti, ljubezen je večja od minevanja, Bog je večji od zmaja«. Dejal je, da potrebujemo »Marijo po naših cerkvah, Marijo po naših domovih, da moremo priti k njej in ji izročiti sebe, svojo nemoč, svoje dvome, svoje bolečine in toliko drugega, kar včasih načne naše upanje. Njen pogled, predvsem pa zavest, da je tukaj, da nas posluša, da nas prime za roko in povede k Jezusu, vse to nam osuši solze in ozdravi srce, da moremo spet videti in spet ljubiti."

Škof Andrej Saje na Zaplazu: Bog daje milost

Na praznik Marijinega vnebovzetja, ki po besedah škofa Andreja Sajeta »izraža eno najbolj tolažilnih verskih resnic«, so se verniki zbrali tudi na Zaplazu. Škof je poudaril, da praznik razodeva »kako globoko Bog spoštuje človeško telo« in da obljuba, izpolnjena v Mariji, velja tudi za vse verujoče. »Marijino vnebovzetje krepi našo vero in krščansko upanje, da je vsak korak vere in zvestobe Božjemu načrtu poln smisla in vodi v življenje.«

Marija je bila »milosti polna, ni pa bila brez težav – doživela je stiske, negotovost in bolečino. A ostala je zvesta in verovala, da je Bog z njo.« Vsak človek je po njegovih besedah poklican k poslanstvu, »Bog daje milost, ki je potrebna za pot, po kateri nas vodi«. Ob prizoru obiska Elizabete je izpostavil, da »enaka bližina, ki jo je Elizabeta občutila v Marijini navzočnosti, danes postaja resničnost v evharistiji« in da verniki po prejemu Kristusovega telesa postajajo »kraj Božje navzočnosti«.

Opozoril je na izzive sodobnega časa in spomnil na besede sv. Bernarda: »Če se tvoje srce znajde v viharju – poglej zvezdo, pokliči Marijo!« Posebej je poudaril klic k »kulturi življenja« in kritično ocenil uzakonjeni samomor s pomočjo: »Odgovor na trpljenje ni pospešena smrt, temveč več podpore življenju.« Vernike je pozval: »Sprejemajmo življenje kot Božji dar, ne kot osebno lastnino. Ne pustimo starejših samih. Smrt ni pravica, ampak prehod v novo življenje.«

Dotaknil se je tudi vojn, lakote in družbenih sprememb ter sporočil, da »prav v takem svetu smo kristjani poklicani k neomajnemu in trdnemu upanju, ki črpa moč iz vstalega Kristusa«. Marijino vnebovzetje je »podoba tega upanja, ki presega zemeljsko«. Zaključil je z besedami: »Zavzemimo se za življenje in pomagajmo trpečim. Okrepimo molitev za mir! Naj Gospod na Marijino priprošnjo da vsem… razumne in pravične odločitve.«

Škof Matjaž na Tinski gori o strahu pred smrtjo

Nuncij Bianco, škof Matjaž in številni duhovniki celjske škofije na Tinski gori. FOTO: Jože Potrpin

Na predvečer velikega šmarna je bilo v celjski škofiji najbolj slovesno na Tinski gori ob starem svetišču Tinske Matere. Slovesno mašo je v navzočnosti številnih romarjev od blizu in daleč, sodelovanju bogoslovcev, mladih in ključarjev, ob somaševanju več duhovnikov, duhovnikov rojakov, župnika Damjana Ratajca, z novoimenovanim murskosoboškim škofom Janezom Kozincem in škofom Maksimilijanom Matjažem daroval novi apostolski nuncij v Sloveniji Luigi Bianco. Po maši pa se je okoli obeh cerkva odvila veličastna tradicionalna procesija z lučkami, nato je sledil običaj polaganja gorečih sveč na plošči in njihov zažig, procesija pa se sklenila v svetišču v goreči pesmi in molitvi.  

Škof Matjaž je pri pridigi izpostavil upanje, ki ga nam daje Marija. Spregovoril je tudi o strahu pred smrtjo. "Naši stari so vedno pri vsaki molitvi dodajali tisto prošnjo za srečno zadnjo uro. Morda je strah pred zadnjo uro danes posledica prav tega, da si mislimo, da bomo tudi z zadnjo uro mi upravljali, jo mi določili. Ta zadnje ura je v rokah dobrega in usmiljenega Boga in smemo zaupati in smemo verjeti, da je on tisti, ki nam bo dajal moč, ljubezen in potrpežljivost, da jo bomo zmogli živeti v polnosti, živeti tako, da v resnici ne bo zadnja, ampak se bo spremenila v novo uro, v večno, ki ne bo imela konca,« je škof še posebej poudaril.

Fotoreportažo s Tinske gore preberite TUKAJ.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl

Na predvečer praznika se je v Marijinem svetišču na Ptujski Gori zbrala velika množica romarjev. Ob 19. uri je v baziliki Marije Zavetnice s plaščem potekala molitvena ura za mir v svetu. Sledila je slovesna sveta maša ob 20. uri, ki jo je daroval mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl, skupaj z drugimi duhovniki. Maši so sledile pete litanije in procesija z lučkami.

Ndškof Alojzij Cvikl, številni duhovniki mariborske nadškofije in minoriti na čelu procesije z lučkami na Ptujski Gori na predvečer praznika. FOTO: Domen Permozer

Nadškof Cvikl je opozoril, da danes pogosto življenje doživljamo kot tok, ki nas nosi in neusmiljeno premetava ter zreducira na številke ali vsakdanje obveznosti. V luči Božje besede pa lahko gledamo na življenje drugače: kot odgovor na ljubezen.

Fotoreportažo s Ptujske Gore si preberite TUKAJ.

Več sledi ...

Nalaganje
Nazaj na vrh