Pregled njegovih misli so pripravili pri vatikanskih medijih: kot spominjajo, je mesec maj tradicionalno posvečen Devici Mariji. Majske slovesnosti in majski oltarji so izraz posebne katoliške marijanske pobožnosti, simbolika pa izhaja iz pisanega razcveta narave. Ta pomladni mesec je posvečen »najlepši izmed žena«, namreč Mariji, Božji Materi. Katoliška duhovnost Marijo ponekod imenuje tudi prvi cvet odrešenja, torej »pomlad odrešenja«.

Papež Leon XIV: kako pravilno razumeti ljudske pobožnosti

Marijanska pobožnost ni sama sebi namen, poudarja Leon XIV., ki obenem na koncu svojih nagovorov in pridig vernike izroča Marijini priprošnji. Marijanska pobožnost nas prelevi v Jezusove učence in je v službi evangelija. Med lanskoletnim jubilejem marijanske duhovnosti je papež spregovoril tudi o ljudski pobožnosti:

»Bratje in sestre, marijanska duhovnost je v službi evangelija: razkriva njegovo preprostost. Ljubezen do Marije iz Nazareta nas skupaj z njo dela Jezusove učence, nas vzgaja, da se vrnemo k Njemu, da premišljujemo in povezujemo življenjske dogodke, v katerih nas Vstali še vedno obiskuje in kliče.«

Prvo majsko pobožnost, besedno bogoslužje v čast Mariji, je leta 1784 v severnoitalijanskem mestu Ferrara obhajal tamkajšnji red kamilijancev.

Po zapisih sodeč je prvo majsko pobožnost, besedno bogoslužje v čast Mariji, leta 1784 v severnoitalijanskem mestu Ferrara obhajal tamkajšnji red kamilijancev. Ta oblika marijanske pobožnosti se je skozi 19. stoletje širila onkraj meja Italije in se je sčasoma uveljavila v Katoliški Cerkvi po vsem svetu.

Leonov zapis v romarsko knjigo. FOTO: Vatican Media

Po besedah Leona XIV. prava marijanska pobožnost v Cerkvi udejanja Božjo nežnost:

»Marijina pot vodi za Jezusom, Jezusova pot pa vodi k vsakemu človeku, zlasti k ubogim, ranjenim in grešnikom, je zatrdil papež Leon. Zato pristna marijanska duhovnost v Cerkvi udejanja Božjo nežnost, njegovo materinskost.«

Poslanstvo za pravičen svet:

Za Leona XIV. je marijanska pobožnost zato tudi poslanstvo: »Marijanska duhovnost nas potaplja v zgodovino, nad katero se je odprlo nebo, pomaga nam, da ošabne v mislih svojih src vidimo razkropljene, bogate odpuščene prazne. Zavezuje nas, da lačne napolnimo z dobrotami, da dvigamo ponižne, da se spomnimo Božjega usmiljenja in da zaupamo v moč Njegove roke.«

Poslanstvo za vsakogar in vsak dan:

»Njegovo kraljestvo namreč prihaja tako, da nas vključi, kakor je Marijo prosil za njen 'da', ki ga je izgovorila enkrat, in ga potem dan za dnem ponavljala.«

Leon XIV. je svoj pontifikat, pa tudi svojo življenjsko pot pred tem, zaupal Marijini priprošnji. Dva dni po izvolitvi na papeški položaj, 10. maja 2025, je obiskal marijansko svetišče Marije, Matere dobrega sveta v Genazzanu, jugovzhodno od Rima.

Na obletnico izvolitve na papeški položaj bo Leon XIV. obiskal svetišče Pompejske Rožnovenske Matere Božje v bližini Neaplja.

Marija kot spremljevalka in svetovalka:

Marija, Mati dobrega sveta je »spremljevalka, polna luči in modrosti«. Obisk njenega svetišča mu je bil še posebej pomemben, kot je zapisal v tamkajšnji knjigi za romarje in obiskovalce: »… v svetišču Marije, Matere dobrega sveta, ki me je vse življenje spremljala s svojo materinsko navzočnostjo, modrostjo in zgledom svoje ljubezni do Sina, ki je vedno središče moje vere: pot, resnica in življenje. Hvala ti, Mati, za tvojo pomoč – spremljaj me pri tej novi nalogi.«

Robert Prevost je bil za papeža Leona XIV. izvoljen 8. maja 2025, na »dan priprošnje k Pompejski Rožnovenski Materi Božji«, kot se je spominjal pred svojim prvim blagoslovom mestu in svetu: »Naša Mati Marija vedno želi hoditi z nami, nam biti blizu ter nas podpirati s svojo priprošnjo in ljubeznijo.«

Na obletnico izvolitve na papeški položaj bo Leon XIV. obiskal svetišče Pompejske Rožnovenske Matere Božje v bližini Neaplja.