Papež Frančišek se je po včerajšnji bogoslužni slovesnosti v bolgarskem mestu Rakovski, kjer je 245 otrokom podelil zakrament prvega svetega obhajila, v cerkvi sv. nadangela Mihaela srečal s tamkajšnjimi verniki, duhovniki, redovniki in redovnicami. Katoličane v jugovzhodni Evropi je pozval, naj bodo ustvarjalni kakor misijonarja Ciril in Metod, slovanska apostola iz 9. stoletja.

Papež je v nagovoru spodbudil družine, naj bodo ustvarjalne, ko se soočajo z reševanjem težav. Cerkev je »mati, ki težave svojih otrok živi kakor svoje, ne da bi nanje imela vnaprej pripravljene odgovore«. Skupaj z njimi išče poti v življenju, ki vodijo k spravi, in pri tem poskuša oznanjevati Božje kraljestvo. Vsi skupaj si moramo prizadevati, »da v današnjem svetu pričujemo o veri, upanju in ljubezni do Gospoda in do tistih, ki jih On ljubi s posebno ljubeznijo«.

Bodimo drzni in ustvarjalni!

»Vi ste po veri otroci dveh velikih pričevalcev, ki sta v tej deželi s svojim življenjem pričevala Gospodovo ljubezen. Brata Ciril in Metod, sveta moža z velikimi sanjami, sta bila prepričana, da lahko o Bogu najpristneje govorimo v lastnem jeziku. Zato sta se pogumno posvetila prevajanju Svetega pisma, da ne bi nihče ostal prikrajšan za Besedo, ki daje življenje,« je dejal Frančišek. Če želimo biti tudi danes »dom z odprtimi vrati« po zgledu svetih Cirila in Metoda, moramo biti drzni in ustvarjalni ter se vprašati, kako lahko Božjo ljubezen do nas prevedemo na konkreten in mladim rodovom razumljiv način.

Dejstvo je namreč, »da mladi v običajnih strukturah pogosto ne najdejo odgovorov za svoj nemir, potrebe, probleme in rane«, je papež navedel besede iz posinodalne apostolske spodbude »Christus vivit«. Takšne razmere pa od nas zahtevajo novo iskanje idej pri naših pastoralnih dejanjih, da bi našli načine za dosego njihovega srca.

»Bog ni pesimist«

Velika skušnjava, s katero se soočajo novi rodovi, je izguba smeri zaradi pomanjkanja korenin, ki bi jih podpirale. To jih vodi v izkoreninjenost in veliko osamljenost, je spomnil Frančišek: »Naši mladi v trenutku, ko želijo izraziti vse svoje sposobnosti, velikokrat ostanejo na pol poti zaradi frustracij ali razočaranj, ki jih doživijo, kajti nimajo korenin, na katere bi se oprli in se zazrli v prihodnost. In to se še poveča, ko začutijo obvezo, da zapustijo svojo deželo, lastno domovino, lastno družino.«

To pa ne sme privesti do tega, da bi tisti, ki ostanejo v domovini, obupali in se vdali. »Ne smemo pozabiti, da so bile najlepše strani življenja Cerkve napisane, ko se je Božje ljudstvo ustvarjalno podajalo na pot,« je spomnil sveti oče in poudaril: »Prihodnost je v vaših rokah!« Bolgarski katoličani se ne smejo utruditi in »biti Cerkev, ki sredi nasprotij, bolečine in revščine še vedno rojeva otroke, ki jih ta tla potrebujejo na začetku 21. stoletja«. Papež je pri tem navedel besede sv. Janeza XXIII., ki je med letoma 1925 in 1934 deloval v Bolgariji: »Nisem še srečal pesimista, ki bi ustvaril kaj dobrega. Bog ni pesimist; vedno znova nam poskuša odpirati poti do vstajenja.«



Papežev poziv k »dejavnemu miru«

Ob sklepu dvodnevnega obiska v Bolgariji je papež Frančišek s predstavniki drugih veroizpovedi in religij obhajal ekumensko molitveno srečanje za mir. Na Trgu neodvisnosti v središču Sofije je ob tej priložnosti zbrane spodbudil k »dejavnemu miru« proti sebičnosti in brezbrižnosti. Predstavniki verskega, političnega in kulturnega življenja, pa tudi vsak posameznik, lahko postanejo graditelji in orodja miru. Mir terja in zahteva, da se srečujemo v tem, kar nas povezuje, se spoštujemo v tem, kar nas ločuje, ter se spodbujamo v oziranju v prihodnost.

Udeleženci srečanja za mir so se zbrali pri ruševinah starodavne Sardike, ki velja za najstarejšo zgradbo v bolgarski prestolnici in leži v neposredni bližini pravoslavne, katoliške in armenske cerkve ter sinagoge in mošeje. V imenu bolgarskih pravoslavcev, katoličanov, Armencev, protestantov, judov in muslimanov je šest otrok pri sveči z logom papeževega obiska simbolično prižgalo bakle, molivci različnih veroizpovedi in religij pa so Bogu izrekali ter prepevali prošnje za mir.

Papež Frančišek je dejal, kako je vsakdo poklican postati graditelj miru: »Za ta mir moramo prositi in zanj delati; to je istočasno dar in naloga, darilo in nenehno vsakodnevno prizadevanje za gradnjo kulture, v kateri bo tudi mir temeljna pravica.« Nedotakljivostjo dostojanstva mora presegati »malenkostne interese drugih ljudi«.

Na srečanju tudi zadnji bolgarski car

Kraj včerajšnjega srečanja za mir je zgodovinsko zelo pomenljiv. Trg neodvisnosti je bil nekdaj poimenovan po Leninu, nastal pa je po bombnih napadih med drugo svetovno vojno.

Kot predstavnika političnega življenja sta se srečanja za mir udeležila predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov in Simeon Sachsen-Coburg-Gotha, zadnji car bolgarskega cesarstva ter med letoma 2001 in 2005 predsednik vlade nove republike. Vodstvo bolgarske pravoslavne Cerkve se prireditve ni udeležilo. Sodeč po programu je pravoslavno Cerkev zastopal otroški pevski zbor.

Današnji dan papeževega obiska je namenjen Severni Makedoniji.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media