Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, si v prihodnosti lahko predstavlja spontane obiske papeža Frančiška na kriznih območjih po svetu. Papež vedno zagovarja mir, kadar je ta ogrožen, in se ne vznemirja zaradi morebitnega tveganja, da bi ga katera izmed sprtih strani lahko izkoristila v svoj prid, je kardinal Parolin pojasnil v pogovoru, odlomke katerega so včeraj navajali v vatikanskem časniku »L'Osservatore Romano«. »To svojo naklonjenost miru bo morda kdaj izkazal tudi z nepričakovano prisotnostjo na kraju spora«, je dejal vatikanski državni tajnik. Papež bi lahko ob tem po njegovem mnenju poskrbel za »najučinkovitejše in najpresenetljivejše geste«.

Po Parolinovem mnenju se papeži v preteklih 150 letih niso intenzivneje ukvarjali z nobeno drugo temo kot z mirom v svetu. O tem pričajo številne okrožnice, dokumenti, poslanice in nagovori, je poudaril kardinal. Kot primere je med drugim navedel papeža iz obdobje druge svetovne vojne, Benedikta XV. (1914-1922) in Pija XII. (1939-1958). Janez XXIII. (1958-1963) je pomembno prispeval k rešitvi kubanske krize leta 1963, Janez Pavel II. (1978-2005) pa je, kolikor mu je bilo dovoljeno, vedno znova podajal v sredo kriznih območij, da bi tam pričeval o miru. »Cerkev se ne premika zato, da bi ščitila in zahtevala lastne pravice ali privilegije, pač pa zato, da bi zagovarjala pravice vsakega posameznega moža in žene, predvsem kadar so žrtve nasilja«, je dejal Parolin.

Pogovor kardinala Parolina je objavljen v knjigi z naslovom »I Papi della pace. L'eredità dei santi Roncalli e Wojtyla per Papa Francesco« (Papeži miru. Dediščina svetih Roncallija in Wojtyle za papeža Frančiška) piscev Nine Fabrizio in Fausta Gasparronija. Delo bo izšlo v nedeljo, ob kanonizaciji Janeza XXIII. in Janeza Pavla II.

Vir: Kathpress

Foto: splet