Po kratki molitvi v benediktinski cerkvi sv. Anzelma se je cerkveni voditelj v spremstvu kardinalov, škofov in številnih redovnikov ob slovesnem petju litanij vseh svetnikov sprehodil do bližnje zgodnjekrščanske dominikanske bazilike sv. Sabine, enega od mnogih spomenikov mučencem, ki tvorijo temelj Cerkve v Rimu. Med mašo v tej zgodovinski cerkvi je papež zbrane potresel s pepelom, simbolom, ki nas spominja na minljivost vsega zemeljskega, poročajo vatikanski mediji.

Na dan, ki zaznamuje začetek postnega časa, je papež pojasnil, kako nas pepel spominja na »težo sveta, ki gori, na cela mesta, uničena od vojne«. Trenutno stanje sveta, je poudaril, nas na to pepelnično sredo poziva, »da smrt imenujemo z njenim pravim imenom in da v sebi nosimo njene sledi«. V nadaljevanju nagovora je premišljeval o kesanju, skupnosti in smrti.

Leon XIV. med mašnim nagovorom. FOTO: Vatican Media

Greh, javni in zasebni

Pepelnična sreda je prvi dan postnega časa, 40-dnevnega obdobja priprave na veliko noč: »To je pomenljiv čas za skupnost,« je dejal papež. Skupnost, občestvenost, je namreč danes vedno redkejša, toda postni čas ljudi povezuje kot »skupnost prič, ki prepoznava svoje grehe«.

Kristjani postnega časa ne smemo razumeti kot obdobja zasebne pobožnosti, pač pa iskati načine, kako ga predstaviti »številnim nemirnim ljudem dobre volje«, ki iščejo »pristne načine, da bi prenovili svoje življenje«.

Ti grehi, je poudaril papež, so tako osebni kot skupnostni. Greh »prizadene naša srca in obstaja v nas«. Obenem pa se dogaja znotraj širših »struktur greha«, ki so lahko »gospodarske, kulturne, politične in celo verske« narave. Postni čas pomeni, je poudaril Leon XIV., »da se drznemo osvoboditi vsega tega s kesanjem in spreobrnjenjem«.

V procesiji so slovesno prepevali litanije vseh svetnikov. FOTO: Vatican Media

»Misijonarski pomen« postnega časa

Po papeževih besedah je to sporočilo v današnjem sekulariziranem času še posebej privlačno, predvsem za mlade. Mladi namreč posebej jasno razumejo, da bi morali »tako v Cerkvi kot v svetu nasploh prevzemati odgovornost za napačna dejanja«.

Kristjani zato postnega časa ne smemo razumeti kot obdobja zasebne pobožnosti, je svoje premišljevanje sklenil Leon XIV., pač pa iskati načine, kako ga predstaviti »številnim nemirnim ljudem dobre volje«, ki iščejo »pristne načine, da bi prenovili svoje življenje«.