Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Papež napade na Norveškem obsoja kot ‘dejanja nesmiselnega nasilja’

Objava: 24. 07. 2011 / 13:50
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:10
Ustavi predvajanje Nalaganje

Papež napade na Norveškem obsoja kot ‘dejanja nesmiselnega nasilja’

Benedikt XVI. je v nagovoru pred včerajšnjo molitvijo angelovega češčenja Norvežane pozval k molitvi za žrtve obeh atentatov in poudaril, da je ‘pravilno oblikovana vest vodilo za krščansko ravnanje’.

Papež Benedikt XVI. je po včerajšnji molitvi angelovega češčenja in blagoslovu spregovoril o tragediji na Norveškem in je atentata v Oslu ter na norveškem otoku Utoya obsodil kot ‘dejanja nesmiselnega nasilja’. Ob tem je družinam žrtev izrazil svoje najgloblje sožalje. Sveti oče je ‘globoko užaloščen’ ob velikem številu mrtvih in ranjenih, je zapisal v sožalni brzojavki, ki jo je Vatikan poslal norveškemu kralju Haraldu V., žrtvam atentatov in njihovim svojcem pa je sveti oče zagotovil svoje molitve.

Benedikt XVI. je Norvežane v času ‘narodnega žalovanja’ pozval k ‘enotnemu in odločnemu nastopu proti sovraštvu in sporom’. Norveški narod naj bi brez strahu stopal v prihodnost z medsebojnim spoštovanjem, solidarnostjo in svobodo za prihodnje rodove.

Sicer pa je papež Benedikt XVI. pred včerajšnjo molitvijo angelovega češčenja na dvorišču letne rezidence v Castelgandolfu spregovoril o 'poslušnem srcu' in 'pravilno oblikovani vesti', ki je po njegovih besedah vodilo za krščansko ravnanje v družbi. Napačna miselnost nas pogosto navaja, da prosimo Boga za stvari in ugodne pogoje, je dejal sveti oče. V resnici pa je kvaliteta našega življenja in življenja družbe odvisna od pravilno oblikovane vesti vsakega, od sposobnosti vsakega in vseh prepoznati dobro in ga ločiti od zla ter od tega, če si pri tem potrpežljivo pomagamo, je papež poudaril pred množico več kot dva tisočih vernikov, ki so se zbrali na dvorišču letne rezidence.

Kot primer je Benedikt XVI. navedel starozavezni lik kralja Salomona, ki je Boga prosil za ‘poslušno srce’, s pomočjo katerega je nato postal vladar, ki je znal vladati svojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim. Gospod ga je namreč uslišal tako, da je Salomon zaradi modrosti in pravičnih sodb postal znan po vsem svetu. Poslušno srce pa ni nič drugega kot vest, ki je občutljiva za glas resnice. Vsak izmed nas ima vest, ker je v nekem smislu kralj, da izvaja svoje človeško dostojanstvo z delovanjem po pravilno oblikovani vesti tako, da dela dobro in se izogiba zla. Moralna vest predpostavlja sposobnost, da prisluhnemo glasu resnice ter smo poslušni njenim navodilom. Osebe, ki so bile poklicane, da vladajo, imajo zato še večjo odgovornost in imajo zato, kakor nas uči Salomon, še večjo potrebo po Božji pomoči. Toda vsak ima v svoji konkretni sitaciji svoj del, ki ga mora storiti in Salomonov zgled je namenjen vsakemu človeku.

Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh