V baziliki sv. Janeza v Lateranu so se duhovniki rimske škofije včeraj srečali na tradicionalnem spokornem bogoslužju ob začetku postnega časa. Kot poroča Radio Vatikan, je obred vodil generalni vikar rimske škofije kardinal Angelo De Donatis. Papež Frančišek se srečanja zaradi slabšega počutja ni udeležil, njegov nagovor, ki ga je pripravil ob tej priložnosti, pa je prebral kardinal De Donatis. Sveti oče v njem razmišlja o bridkostih v življenju duhovnika.

Papež je v uvodu zapisal, da nima namena govoriti o težavah, ki izhajajo iz duhovnikovega poslanstva, saj so te splošno znane, ampak je želel razmišljati o »prefinjenem sovražniku, ki najde veliko načinov, da se zamaskira in skrije kakor zajedalec« in počasi krade veselje nad poklicanostjo v duhovništvo. Ta bridkost po papeževem mnenju zadeva odnos do vere, škofa in sobratov.

Frančiškovo premišljevanje je, kot je sam pojasnil, sad pogovorov z nekaterimi bogoslovci in duhovniki iz različnih italijanskih škofij in se ne nanaša na noben konkreten položaj. Po papeževih besedah je večina duhovnikov, ki jih pozna, zadovoljnih s svojim življenjem in teh bridkosti ne jemljejo kot tragedijo, ampak kot del običajnega življenja.

Soočanje z lastnimi bridkostmi duhovnikom omogoča, da pridejo v stik s svojo človeškostjo, ki je blagoslovljena, meni sveti oče, in na ta način se spomnijo, da niso »poklicani biti vsemogočni, ampak ljudje – grešniki, ki jim je bilo odpuščeno in so poslani.« Papež za bridkost v življenju duhovnika navaja tri razloge: probleme glede vere, probleme s škofom in probleme med duhovniki.

Problemi glede vere

Nekateri duhovniki so razočarani glede upanja, vendar se morajo vprašati, spomni papež, ali je Gospod tisti, ki jih je razočaral, ali so upanje zamenjali s svojimi pričakovanji. Krščansko upanje namreč ne razočara. Upati pomeni, da ima vse, kar se zgodi, smisel v luči velike noči. Da bi mogli upati kot kristjani, potrebujemo veliko molitve, saj je to kraj, kjer se naučimo razlikovati med pričakovanji in upanji.

O pričakovanju govorimo tedaj, ko smo sami v središču svojega življenja. Upanje pa se rodi v srcu, ko se odločimo, da se ne bomo več zagovarjali, ko prepoznamo svoje omejenosti, ko ugotovimo, da moramo zaupati. Papež svetuje, naj bridkost, ki ni krivda, sprejmemo, saj lahko predstavlja veliko priložnost in je morda tudi zdravilna. Obstaja žalost, ki nas lahko vodi k Bogu.

Problemi s škofom

Frančišek je zatrdil, da ne želi iskati grešnega kozla in v nadrejenih iskati krivce za vse, saj imamo vsi svoje pomanjkljivosti. Resnični problem niso razhajanja, ampak dejstvo, da ne sprejemamo tistih, ki razmišljajo drugače od nas. Duhovniki morajo biti v občestvu s škofom in škofje v občestvu z duhovniki. Ne gre za problem demokracije, ampak očetovstva.

Škof se mora pri soočanju s pomembnimi vprašanji posvetovati z vsemi duhovniki, zadnja odločitev pa je njegova, saj on pred Bogom odgovarja za vodenje škofije; njegova odločitev mora biti »preudarna in nepristranska«.

Problemi med duhovniki

Kot tretji razlog za bridkosti duhovnikov sveti oče navaja probleme med duhovniki, ki po njegovem mnenju delno izhajajo iz dejstva, da je v zadnjih letih v javnost prišlo veliko finančnih in spolnih škandalov, v katere so bili vključeni duhovniki. Zaradi suma in nezaupanja so tudi odnosi med duhovniki postali bolj hladni in uradni. Papež opozarja, da ni prav, če želijo nekateri tiste, ki zgrešijo, izključiti iz Cerkve. Kot pojasnjuje, so zaradi grehov nekaterih duhovnikov, ki so prišli v javnost, vsi postali previdnejši in manj pripravljeni vzpostaviti pomenljive vezi. Papež pa duhovnike spodbuja, naj se nikoli ne izolirajo, saj je globok občutek občestvenosti mogoč le tedaj, ko se osebno zavedamo, da smo del skupine.

Božje ljudstvo najbolje pozna duhovnike

Sveti oče je svoje razmišljanje sklenil s trditvijo, da sveto Božje ljudstvo duhovnike pozna bolje od kogarkoli drugega. Verniki so po njegovih besedah »zelo spoštljivi in znajo spremljati svoje Pastirje in skrbeti zanje. Poznajo njihove bridkosti in molijo zanje.« Po papeževih Božje ljudstvo od duhovnikov »pričakuje duhovne učitelje, ki bodo sposobni pokazati vodnjake sladke vode sredi puščave«.


Foto: Vatican Media