Leon XIV. je vse povabil, naj se mu pridružijo: »Peli bomo in molili ter se na koncu zbrali pred baziliko Marije Snežne, da izprosimo Gospodov blagoslov naših domov, naših družin in vsega človeštva.« Praznovanje nas mora spodbuditi, da bomo »od oltarja in tabernaklja vsak dan prinašali drug drugemu občestvo in mir v medsebojni podelitvi in dejavni ljubezni«.

Papež je spomnil, kako lepo se počutimo, ko vidimo, da je nekdo z veseljem sprejel naše darilo. Prav to se zgodi pri evharistiji: »Bog se združuje z nami tako, da z veseljem sprejme, kar prinašamo, in nas vabi, da se mi z Njim združimo tako, da z enakim veseljem sprejmemo in delimo njegov dar ljubezni.«

Papež je nagovoril vernike, zbrane na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Ne pozabimo na vsakodnevno trpljenje

Po molitvi in blagoslovu je Leon XIV. opozoril na zaskrbljujoče novice iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz Irana. Pri tem je tveganje, »da bo vsakodnevno trpljenje prebivalstva pozabljeno, zlasti v Gazi in na drugih področjih, kjer je vedno bolj pereča potreba po ustrezni humanitarni podpori«.

Ni 'oddaljenih' konfliktov, ko je ogroženo človeško dostojanstvo.

»Človeštvo danes bolj kot kadarkoli vpije in prosi za mir,« je dejal papež in opozoril na moralno odgovornost mednarodne skupnosti, da se nanj odzove. »Ni 'oddaljenih' konfliktov, ko je ogroženo človeško dostojanstvo,« je poudaril in dejal, da zmaga z orožjem ne more »nadomestiti bolečine mater, strahu otrok, ukradene prihodnosti«.

Jubilej političnih predstavnikov

Papež je pozdravil tudi poslance in župane, ki so v Rim prišli za jubilej političnih predstavnikov in s katerimi se je srečal že včeraj. Na sobotnem srečanju je politikom iz 68 držav (med njimi je bila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni) dejal, da je politika v službi skupnemu dobremu »dejanje krščanske ljubezni, ki ni nikoli le teoretično, ampak je vedno konkretno znamenje in pričevanje o nenehni Božji skrbi za dobro naše človeške družine«. Za zgled je postavil sv. Tomaža Mora, angleškega državnika in mučenca iz 15. stoletja, ki je politiko razumel kot služenje in je za resnico bil pripravljen tudi žrtvovati svoje življenje.

Leon XIV. je politikom dejal, naj se ravnajo po naravnem zakonu. FOTO: Vatican Media

Spomnil je na pomen verske svobode in medverskega dialoga, za skupno izhodišče političnega delovanja pa je postavil naravni zakon. Ta »predstavlja kompas, po katerem se orientiramo pri sprejemanju zakonov in delovanju, zlasti pri občutljivih in perečih etičnih vprašanjih, ki se danes bolj kot v preteklosti nanašajo na osebno življenje in zasebnost.«

Poleg tega je nagovoril tudi vprašanje umetne inteligence, ki jo moramo uporabljati »kot orodje za dobro ljudi, ne zato, da bi jih ponižali ali nadomestili«. Pozval je k pozornosti, da bi v tem okolju razvili »zdrave, poštene in razumne življenjske sloge, zlasti v dobrobit mladih generacij«. Umetna inteligenca po papeževih besedah nima ustvarjalne, dinamične razsežnosti človeškega uma, ki mu omogoča živo in rodovitno iskanje smisla.